Search

Slovenija je ena od najbolj vodnatih evropskih držav, kjer je voda pomembna ne le za pitje, ampak tudi za različne rekreacijske dejavnosti, še posebej plavanje. Naravne rekreacijske morske vode so pomembno okolje, v katerem so kopalci izpostavljeni bakterijam, ki so odporne proti protimikrobnim učinkovinam ter številnim vrstam gliv. Poleg morske vode ljudje veliko časa preživijo tudi na obmorskih površinah (plaža s peskom) za katere se ne izvaja mikrobiološki monitoring. Da bi določili mikrobiološko obremenitev morske vode in peska na plaži, smo tekom kopalne sezone analizirali prisotnost bakterije Escherichia coli in oportuno patogenih gliv, ki se prenašajo preko človeka. E. coli je bila prisotna le v morski vodi znotraj dovoljenih meja čez celo kopalno sezono, z največjo frekvenco v avgustu. Poleg okoljskih sevov smo zaznali tudi seve iz skupine B2, seve s povečano zmožnostjo adhezije in sistemov za privzem železa ter seve z geni za odpornost proti antibiotikom iz skupin fluorokinolonov in beta-laktamov. Gliv v vodi tekom kopalne sezone z uporabljeno metodo nismo osamili. V nasprotju pa smo v pesku na plaži zasledili glive Candida parapsilosis, Geotrichum candidum in Trichosporon asahii, ki so del kožne mikrobiote ljudi. Število E. coli v morski vodi in gliv v pesku je naraščalo s številom kopalcev in je doseglo vrh v avgustovskem vzorcu. Glede na dobljene rezultate je E. coliprimeren parameter za spremljanje kakovosti morske vode medtem ko bi za spremljanje kakovosti peska na plaži lahko kot dodatni parameter uporabljali določene vrste gliv antropogenega izvora.

Pri raziskovanju nosilne zmogljivosti za turizem v občinah Tolmin, Kobarid in Komen smo ugotovili, da sta najbolj problematični infrastrukturna in ekonomska nosilna zmogljivost, pri katerih je večina dejavnikov presežena v času poletne sezone. Najbolj ugodna pa je prostorsko-ekološka nosilna zmogljivost, ki ne izkazuje preseženosti nobenega analiziranega dejavnika. Rezultatov ocene nosilne zmogljivosti v obravnavanih občinah za turizem ne smemo jemati kot orodje za strogo omejevanje razvoja turizma, ampak bolj kot strokovno priporočilo ali mnenje, ki bo razvoj turizma na nekaterih področjih vodila v drugo bolj trajnostno smer ali ga ustrezno preoblikovala. Infrastrukture, ki smo jo navedli kot pomanjkljivo, se ne da izboljšati takoj, saj je nadgradnja povezana z visokimi finančnimi sredstvi, ki jih občina ne more zagotoviti tako hitro. Nujna je strategija razvoja turizma, ki bo med vsemi potrebnimi izboljšavami prednostno in celovito obravnavala probleme, s katerimi se občine srečujejo zaradi turizma predvsem v času visoke sezone.