Search

Raznoliko površje gorskih pokrajin omogoča pestro topoklimo in velike gradiente meteoroloških in klimatoloških elementov, med katere uvrščamo tudi temperaturo zraka. Mrazišča gorskega sveta kažejo zaostrene temperaturne razmere s povečanimi amplitudami, zlasti zaradi izstopajočih najnižjih temperatur. Po letu 2004 je raziskovanje mrazišč v Sloveniji dobilo nov zagon, pretekle raziskave, ki so bile osredotočene zlasti na rastne pogoje, so dobile nadgradnjo na klimatološkem področju. Neprekinjene meritve v več mraziščih, ki so jih izvajali različni raziskovalci v okviru Slovenskega meteorološkega foruma, so privedle do obsežne količine podatkov in spoznanj o temperaturnih razmerah v mraziščih, ki jih podrobneje predstavljamo v tem prispevku. Poleg novih najnižjih izmerjenih temperatur v Sloveniji se je izkazalo, da so, glede na neposredno okolico, letne povprečne temperature sredogorskih mrazišč nižje do 3 °C, povprečne najnižje pa do 7 °C. Temperature pod −30 °C se v Sloveniji v zadnjih desetletjih pojavljajo izključno v mraziščih, v sredogorju to velja tudi za temperature pod −20 °C. Najvišje temperature v mraziščih pa so zelo podobne tistim izven njih, lahko so celo nekoliko višje.

V prispevku so zajete naravnogeografske značilnosti Rakovško-Unškega polja, ki leži v Notranjskem podolju. Poleg geoloških in reliefnih značilnosti so obravnavane tudi druge naravne sestavine te pokrajinske enote. Večji poudarek je posvečen vodnim in podnebnim razmeram ter prstem. Večletna zbiranja podatkov so pokazala, da Rakovško-Unško polje ni suho polje, saj po večji količini padavin izvira voda v več izvirih, teče po polju in ponika v ponikalnicah. Merjenja zračnih temperatur v mirnem zimskem anticiklonalnem vremenu so pokazala, da tudi na tem polju nastopa temperaturni obrat. Za prsti je značilno, da so s pedogenezo na robnih delih polja nastale na dolomitni kamnini, na dnu polja pa po vsej verjetnosti na glinasti matični podlagi. Na samem dnu polja naravne vegetacije ni več, razprostira se antropogena raba in z njo povezano rastlinstvo. Robne dele polja poraščajo travišča in gozd bora s trirobo košeničico.

Copyright of Dela is the property of University of Ljubljana, Faculty of Philosophy / Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)