Search

V prispevku predstavljamo prvi vpogled v gostiteljske rastline travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) na Ljubljanskem barju in podajamo pregled razširjenosti vrste v tem območju. V območju sta prisotni dve populaciji travniškega postavneža, in sicer v Dolini Drage pri Igu in v dolini potoka Strajanov breg. Glavna gostiteljska rastlina travniškega postavneža na Ljubljanskem barju je travniška izjevka (Succisa pratensis), preadultni stadiji pa so bili najdeni tudi na svilničevolistnem svišču (Gentiana asclepiadea) in navadnem objedu (Succisella inflexa). Z večanjem nabora različnih vrst gostiteljskih rastlin se povečuje verjetnost dolgoročnega preživetja vrste, poznavanje lokalne ekologije razvojnih stadijev pa je ključno za učinkovito načrtovanje upravljanja z življenjskim prostorom te vrste.

First data on the host ant use of the scarce large blue Phengaris teleius in Ljubljansko barje are presented herewith. A survey was carried out in 2021 in the vicinity of the Bevke village. Altogether, 59 Myrmica ant nests were surveyed for the presence of scarce large blue caterpillars, 58 of M. scabrinodis and one of M. rubra. We found four caterpillars of the scarce large blue in three M. scabrinodis ant nests. Our results indicate that M. scabrinodis is probably the main host of Phengaris teleius in Ljubljansko barje, the same as in other regions of Europe.

The ecology of the eastern eggar (Eriogaster catax) in Slovenia has not been well characterized to date. Within the framework of this study, focusing on the larval habitat of the species, a total of 489 caterpillar webs found in different areas of Slovenia were recorded and a number of important variables documented. These included the host plant species, the size of the web, the height of the web from the ground, the height of the host plant, the trunk diameter at ground level, the web aspect and the general habitat characteristics. The most important host plants turned out to be blackthorn (Prunus spinosa) and hawthorn (Crataegus spp.), with one web found on Pyrus pyraster and one on Amelanchier ovalis. The web sizes varied largely, with the median size reaching 54 cm2. The position and height of the web from the ground was correlated with the height of the plant. Most caterpillar webs (67.4%) were oriented to the south, south-west or south-east. 61.5% of caterpillar webs were recorded in temperate heath and scrubs, with the majority of them found in sub-Mediterranean blackthorn-privet scrub (25.4%), followed by Atlantic and medio-European blackthorn-privet scrub (18.0%) and shrub woodland (13.1%). The present study provides the first insight into the ecology of the eastern eggar in Slovenia, focusing on larval habitat. The characterization of the larval habitat is of particular importance for the conservation of the eastern eggar and its potential habitat in Slovenia.

Na podlagi terenskega dela v letih 2018–2020 ter starejših neobjavljenih podatkov avtorjev in literature predstavljamo favno kačjih pastirjev naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu na jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega barja. Doslej je bilo na obravnavanem območju popisanih 49 od 72 vrst kačjih pastirjev, znanih v Sloveniji. Med njimi je 17 vrst ogroženih, 5 zavarovanih, 2 sta uvrščeni na dodatka Direktive o habitatih. Analiza podatkov je pokazala, da je 15 vrst na območju redkih. Tukajšnjo favno kačjih pastirjev primerjamo z odonatno favno širšega območja in za celotno Ljubljansko barje podajamo seznam 51 vrst kačjih pastirjev, od katerih jih je bilo 7 najdenih le na območju Drage pri Igu. Naravovarstveni vidik predstavljamo s poudarkom na vrstah z dodatkov Direktive o habitatih, in sicer na dristavičnem spreletavcu (Leucorrhinia pectoralis), ki se drugje v osrednji Sloveniji recentno ne pojavlja, in velikem studenčarju (Cordulegaster heros), hkrati pa podajamo priporočila za upravljanje z naravnim rezervatom. Navedeni so glavni dejavniki ogrožanja favne kačjih pastirjev na območju, poudarjena je tudi potreba po spremljanju stanja ogroženih vrst ter nadaljnjih raziskav. Za varstvo odonatne favne tega dela Slovenije je v naravnem rezervatu nujna uvedba prilagojenega in ohranjanju narave podrejenega ekstenzivnega gospodarjenja močvirnih in vodnih površin.

V prispevku predstavljamo 113 novih, naključno zbranih podatkov o razširjenosti hromega volnoritca Eriogaster catax (Linnaeus, 1758) v Sloveniji na 78 različnih lokacijah. Poznavanje razširjenosti vrste smo s 44 povečali na 56 UTM kvadratov. Največ podatkov je s Primorske. Nova nahajališča vrste so predvsem iz severovzhodne Slovenije: ob reki Ledavi, Muri in Dravi; v vzhodni Sloveniji na Kozjanskem in ob spodnjem toku reke Save. Vrsta je prvič najdena tudi v Beli krajini. Izboljšali smo poznavanje razširjenosti vrste na Notranjskem (Cerkniško jezero in Pivška jezera), na obronkih Nanosa in v dolini Dragonje. Za analizo fenologije in vertikalne razširjenosti vrste smo uporabili vse podatke. Gosenice smo opazovali od konca marca do sredine junija, odrasle osebke pa od sredine septembra do začetka novembra. Po doslej znanih podatkih se hromi volnoritec v Sloveniji pojavlja med 0 in 960 m nadmorske višine. Mediana višinske razporeditve podatkov je pri 258 m n. m., polovica vseh podatkov pa je razporejena v pasu od 166 do 420 m n. m. Ocenjujemo, da je poznavanje razširjenosti vrste v Sloveniji še zmeraj nezadovoljivo.