Search

Članek govori o vplivu informacijsko-komunikacijske in mrežne računalniške tehnologije na spremembe v knjižničnem poslovanju in odpiranje novih možnosti za razvoj stroke ter na diferenciacijo knjižničarskega poklica. Marsikdo je bil pri uvajanju uporabe interneta prepričan, da je samo vprašanje časa, kdaj bo knjižničarski poklic postal poklic preteklosti. Uporabniki naj bi preko interneta sami iskali in pridobivali želene informacije, knjige pa si bodo nabavljali kar v elektronskih knjigarnah. Resničnost je prav nasprotna. Uporabniki od knjižničarjev zahtevajo vse bolj kompleksne poizvedbe, hitrejši in bolj kakovosten servis 24 ur na dan ter posredovanje dokumentov neposredno v uporabnikov računalnik ali na delovno mizo. Po drugi strani hiter razvoj znanosti od knjižničarja zahteva spremljanje razvijajoče se stroke ter permanentno in raznovrstno usposabljanje. Uvajanje digitalizacije gradiva zahteva od knjižnižarja poznavanje zapletenaga protokola hiperteksta in grafičnega oblikovanja, marketinški pristop in predvsem komunikativnost ter absolutno sprejemanje sprememb, ki jih prinaša tehnološki razvoj. Zato so v razvitem svetu na informacijskem področju že uveljavljeni novi poklici, ki uporabnikom zbirne informacije ponujajo na profesionalen način v obliki različnih servisnih storitev in izdelkov. To niso univerzalni posredovalci informacij, ampak usposobljeni profesionalci za iskanje informacij in specialisti za posamezna področja.

Avtorica govori o virtualni knjižnici kot terminu za knjižnice prihodnosti in virtualni knjižnici kot pojavu, ki uporablja internet kot distribucijski kanal za dostopanje do baz podatkov in strežnikov po vsem svetu. Tako internet postaja knjižnica in računalnik knjižničar. Avtorica tudi predstavlja nekaj online baz podatkov in informacijskih servisov, ki se uporabljajo v Informacijsko-knjižničnem oddelku Ministrstva za finance Republike Slovenije.