Search

V prvem delu prispevka so predstavljeni teoretični pristopi in problemi, povezani s preučevanjem sodobnega podeželja, v drugem delu pa sledi poskus opredelitve odločilnih razvojnih dejavnikov in nosilnih struktur slovenskega podeželja skozi njihov razvoj po 2. svetovni vojni kot izhodišče za oblikovanje teoretično bolj poglobljenih konceptov v slovenski geografiji.

Regija kot središčni pojem geografije je obravnavana v treh sklopih. V prvem delu so predstavljeni poglavitni pogledi na regijo od Hartshorna do Paasija, drugi del vsebuje kritični pretres obravnave regije v slovenski geografiji, v tretjem delu pa so nakazani nekateri geografski elementi, ki opredeljujejo regionalno strukturo Slovenije.

Prispevek predstavlja celovit pristop k razvoju obrobnih, pokrajinsko homogenih območij. Nakazane so slabosti dosedanjih pristopov reševanja nerazvitih območij.

V prispevku je na kratko podan pregled novejših konceptov razvoja obrobnih območij kot izhodišče za opredelitev celovitega vrednotenja obrobnih območij v luči civilizacijskih razvojnih stopenj. Opredeljeni so glavni razvojni problemi in potenciali štirih slovenskih obrobnih pokrajin z vidika koncepta razvojnih stopenj.

Prispevek opozarja na pomen geografskih elementov v fazi prehoda z ene na drugo razvojno stopnjo, in sicer na primeru demografskega, gospodarskega in družbenogeografskega prehoda, atomizacija družine, mešanih delavsko-kmečkih gospodinjstev, sodobnega preloga in urbanizacije. Izpostavljena je ideja o geografskem prehodu.

Krajevna identiteta kot najnižja stopnja regionalne identitete se krepi, čeprav je manj enotna in enoznačna kot v agrarni družbi.

Skoraj vsa obmejna območja v Sloveniji zaostajajo v driižbeno-gospodarskem razvoju. Osnovni vzrok je v naravnih mejah, po katerih poteka državna meja ter gospodarska nerazvitost območij na drugi strani meje.

Podan je kratek pregled razvoja regionalne geografije, možnosti uporabe sistemske teorije v geografiji, posebno z vidika posodobitve metodologije regionalnogeografskih preučevanj. Posebna pozornost je namenjena regiji kot sistemu.

Avtor obravnava povojne spremembe v sestavi aktivnega prebivalstva v Sloveniji v luči sektorske teorije. Ugotavlja, da slovenska družba doživlja pretirano industrializacijo. Najvišja stopnja družbenogospodarskega razvoja se je z industrijskega polmeseca premaknila na ljubljansko in primorsko območje.

Samotne kmetije so posebna oblika poselitve, ki sloni na bolj ali manj gospodarsko samostojnih in prostorsko izoliranih ali vsaj med seboj slabo povezanih enotah. Bolj kot pri kateremkoli drugem tipu poselitve sloni ta poselitev na družinski instituciji: s propadom družine propade celotna gospodarska celica, ki jo predstavlja samotna kmetija. O pomenu poselitve v obliki samotnih kmetij ni potrebno izgubljati besed, posebno to še velja za obmejna in narodnostno občutljiva območja.