Search

This article addresses a sustainable approach to urban regeneration in post-communist residential neighbourhoods in Sarajevo. The area explored is located in the municipality of Novo Sarajevo (literally, New Sarajevo), featuring well-known but somewhat controversial apartment buildings built after the Second World War, from the 1950s to the 1970s. At the time, this area epitomized the social and economic progress and expansion of the city from east to west, and it expressed the ideals of socialist modernist urban planning and architecture. More than seventy years later, following social, economic, and cultural transition after the war in the 1990s and new urban developments, this area and the city face multiple challenges, from decay to social bias. One key challenge is to adapt the residential architecture from socialist modernism to meet contemporary requirements of functionality and sustainability. This research proposes the “new urban protocol” as a collaborative model combining tools and procedures for sustainable urban regeneration while focusing on reevaluating, retrofitting, and reprograming the architectural legacy of socialist modernism.

V članku je obravnavan trajnostni pristop k mestni prenovi postsocialističnih stanovanjskih sosesk v Sarajevu. Avtorji so proučili območje s stanovanjskimi bloki, zgrajenimi med letoma 1959 in 1976 v občini Novo Sarajevo. V tem obdobju je to območje, na katerem se je mesto širilo od vzhoda proti zahodu, simboliziralo družbeni in gospodarski razvoj ter ponazarjalo ideal socialističnomodernističnega urbanizma in arhitekture. Po družbenem, gospodarskem in kulturnem prehodu, ki je v novem tisočletju sledil vojni v devetdesetih letih 20. stoletja, in novogradnjah se več kot sedemdeset let pozneje proučevano območje in mesto spopadata z več izzivi, od propadanja stavbnega fonda do družbenih predsodkov. Eden ključnih izzivov je prilagajanje socialističnomodernistične stanovanjske arhitekture sodobnim zahtevam, povezanim s funkcionalnostjo in trajnostjo stavb. Avtorji v članku predlagajo uvedbo novega urbanega protokola kot sodelovalnega modela, ki združuje orodja in postopke trajnostne mestne prenove ter se hkrati osredotoča na ponovno ovrednotenje, energetsko prenovo in reprogramiranje arhitekturne zapuščine socialističnega modernizma.

Obravnavamo slovenske količinske zgradbe z ločilnim števnikom dvoj(e) in samostalnikom. Predstavljene in pokomentirane so dosedanje obravnave tega števnika v še aktualnih slovenskih slovnicah, v slovarju slovenskega knjižnega jezika in slovenskem pravopisu. Analizirana je raba zgradb z dvoj(e) s samostalnikom v besedilnem korpusu Gigafida 2.0, predstavljena in pokomentirana je družljivost števnika dvoje z različnimi tipi samostalnikov.

Prispevek obravnava skladenjske lastnosti količinskih zvez z glavnimi števniki, ki jih glede na problematiko lahko okvirno razdelimo na dve skupini: števniki od 1 do 4 in števniki od 5 naprej. Kontrastivna obravnava opozarja predvsem na posebnosti rabe v slovenščini, štokavščini, v izbranem srednječakavskem in kajkavskem govoru. Obravnavana so razmerja na besednozvezni in predikacijski ravnini.

Ad multos annos

Prispevek obravnava osnovne glagole, ki označujejo delovanja in dejavnosti v slovenščini in ruščini. Primerjani so slovenski glagoli delati, narediti, početi z najpogostejšimi ruskimi ustreznicami работать, делать, сделать. Večpomenskost obravnavanih glagolov je posebej analizirana z vidika slovnice zgradb, konkretni pomen se pri širokopomenskih glagolih aktualizira šele v posamičnih zgradbah.

Prispevek obravnava različno ubesedovanje načina v slovenščini, ruščini in štokavščini: v treh jezikih se način izraža s protistavo med tvornikom in trpnikom. Prav pri ubesedovanju trpnika in njegovi možnosti rabe se med omenjenimi jeziki kažejo razlike. Poudarek je na različnih rabah trpniških zgradb v omenjenih jezikih. Trpniške zgradbe so primerjane tudi s tvornimi splošnovršilskimi zgradbami, ki so razširjene v južnoslovanskih jezikih.

Pandemija virusa SARS-CoV-2 je popolnoma presenetila celotni svet. V zelo kratkem času je bilo potrebno reorganizirati zdravstveni sistem v celoti. Bolnišnice, ki sprejemajo bolnike s covidom-19, je bilo treba čez noč prestrukturirati v del bolnišnice za bolnike s covidom-19 in v del bolnišnice z ostalimi bolniki, ki nimajo covida-19. Pri delu s kirurškim bolnikom s covidom-19 je potrebna predvsem popolna in dosledna uporaba zaščitnih sredstev, da ne pride do okužbe zdravstvenega osebja. Prav tako je potrebna posebna klinična pot znotraj bolnišnic, da ne pride do kontaminacije v delu bolnišnice, ki je brez bolnikov s covidom-19. Začasno so bile odpovedane vse elektivne kirurške obravnave. Zdaj se pod posebnimi pogoji za zaščito zdravstvenih delavcev in bolnikov ponovno sproščajo. Pred elektivnimi kirurškimi posegi se priporoča jemanje brisov na covid-19, vendar to ni nujno. Brisi so namreč v 30 % negativni oz. nezanesljivi in se nanje ne moremo popolnoma zanesti. Predvsem je pomembno, da bolnik v zadnjih 14 dneh ni imel znakov prehladne bolezni in prav tako ne člani njegove družine. Znotraj ustanove se moramo vesti do vsakega sprejetega bolnika, kot da je lahko okužen z virusom SARS-CoV-2. Enako velja za osebje. Ravnati se je potrebno glede zaščitnih ukrepov tako, kot da je vsak od zaposlenih okužen z virusom SARS-CoV-2.

Серија Досије икс синтетизује много дилема и неизвесности у вези с процесом приповедања и односом према натприродном, као и оних везаних за њихов однос у књижевности и популарној култури, у којој је епистемофилија, опседнутост подацима и знањем, досегла врхунац, видљив и стога што је улогу дедукције у криминалистичким серијама преузела форензика. Као медијски производ који је постао утемељитељ и означитељ културолошке легализације параноје, Досије икс спојем маште и реалистичких конвенција експлоатише бројне аспекте натприродног и његових фалсификата. Серија Досије икс и њене културолошке наследнице Црно огледало и Електрични снови Филипа К. Дика саздане су на споју егзактног, спекулативног и натприродног, којима у руху блиске будућности приказују актуелни процес преобликовања садашње стварности. Оне то најчешће чине тако што велом тајне заодену страх и опасност, од мита о ванземаљским колонизаторима до последица иманентног технолошког развоја, неретко у комбинацији с биотероризмом, клонирањем, манипулацијом генетским материјалом, виртуализацијом, репликовањем и осталим окидачима другости – биолошке, технолошке и оне настале њиховим све комплекснијим и, по људскост и људе, све погубнијим спојем.

Речник српских народних веровања о биљкама Веселина Чајкановића је једно од најисцрпнијих и најсистематичнијих дела посвећених народним знањима и веровањима о магијским и лековитим својствима биљака код Срба. Поред етноботаничких концепата, Чајкановић се у овом делу дотицао и народних представа о болестима које су залазиле у сферу демонологије и народне религије Срба. Чајкановићева постхумно објављена студија послужила је као основ за многа потоња истраживања етномедицинских представа у домаћој етнологији и антропологији. Овај текст смо конципирали као покушај да на основу етнографске евиденције изнесене у Речнику стекнемо прецизније увиде у то на које је начине наш народ перципирао, дефинисао, разврставао и класификовао биље, претварајући еколошко окружење у ресурс за физички опстанак и несметано социокултурно функционисање колектива. Традиционалне руралне заједнице српског становништва живеле су у блиском додиру с природом, а способности идентификације и груписања сличних врста, њиховог разликовања од других врста, као и комуникација тог знања будућим нараштајима биле су кључне за опстанак заједнице. Наш задатак у овом раду биће проналажење менталног модела природе у традиционалној српској култури и њему својственог скупа елементарних принципа помоћу којих је у контексту традиционалног српског села биљни свет био перципиран и коришћен. Крећући се овим путем настојаћемо да покажемо како богата и деценијама нагомилавана етноботаничка грађа може да се реинтерпретира осавремењеним методолошким оквирима структуралне и когнитивне антропологије.

Prispevek obravnava temeljna glagola vidne zaznave v slovenščini in ruščini. Konstrastivno so obravnavane rabe glagola videti/видеть, ki označuje pretežno statično in nezavedno zaznavo, in gledati/смотреть, ki izraža dinamično usmerjeno zaznavo. Jezika se razlikujeta glede raz­ličnih skladenjskih možnosti omenjenih glagolov, povezanih s sporočanjskimi perspektivami: ene zgradbe izpostavljajo opazovalca, druge pa zmožnost zaznave predmeta.

Prispevek obravnava osnovne značilnosti rabe povratnosvojilnega zaimka svoj v slovenščini in ruščini. Opozorjeno je na različne skladenjske kontekste in na vprašanje koreferenčnosti med povratnosvojilnim zaimkom in njegovim antecedentom. V obeh jezikih se kaže, da je pojavljanje povratnosvojilnega zaimka v različnih skladenjskih vlogah v veliki meri povezano z različnimi tipi pomenskih rab.

Prispevek predstavlja predloge in predložne zveze, ki v slovenščini lahko uvajajo različna vzročna razmerja; dodana je še kontrastivna obravnava vzročne predložne rabe v ruščini in deloma tudi v štokavščini. Predstavljena so merila, po katerih lahko opredelimo različne pod­vrste vzročnega razmerja. Hkrati je opozorjeno na propozicijsko in medpropozicijsko vrednost določenih predlogov in predložnih zvez.

The 3D cadastre concept brings data models, which are more complex than traditional 2D cadastral data models and could be followed by a large amount of data. The 3D cadastral data should be stored in database management systems, since the cadastral data integrity and consistency have to be satisfied. Relational database management system requires a tabular structure where data are stored within predefined columns and data types, and this could be uncomfortable for 3D cadastre until relational provides full 3D support. This study examines the possibility of using NoSQL databases in the 3D cadastre domain. NoSQL database stores unstructured data, which means that it is not required to define in advance what data types and categories will be used. From the 3D cadastre point of view, the NoSQL approach provides flexibility in data types and allows easier implementation of the 3D cadastral models. The implementation is conducted by using MongoDB and 3D Cadastral Data Model, where 3D cadastral data, including both alphanumerical and geometry part of data, are prepared for importing and then stored, managed, queried, and updated within NoSQL database. Furthermore, data stored in MongoDB are visualized and queried inside a web browser by using Cesium library.

Prispevek se osredotoča na vprašanje izražanja spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Opozarjamo na tri posebnosti pri rabi ženskih poimenovanj za poklice v ruščini. Ruščina ima v nezaznamovani rabi manj feminativov. V kontekstih z zmanjšano stopnjo referenčnosti se v ruščini pogosteje kot v slovenščini uporabljajo moška poimenovanja. Pri nekaterih položajnih poimenovanjih se v ruščini pojavlja raba t. i. dvospolskih samostalnikov, ki sodijo v prvo deklinacijo, a lahko označujejo oba referenčna spola. Prispevek analizira skladenjske rabe dvospolskih samostalnikov in stanje v sodobni ruščini primerja z ustreznicami v slovenščini.

This paper describes the basic logical data model from the central geospatial database (CGD) which is applicable to the structure of a digital topographic map of the largest scale – 1:25,000 made in the Military Geographical Institute (MGI), Belgrade, Serbia. CGD analysis of the road infrastructure quality, done according to the ISO 19157 standard, led to a layering of elements and sub-elements of quality which were analysed separately. ISO 19157 standard defines a procedure of quality assessment which depicts the results of the analysis for each element.

Prispevek obravnava značilnosti rabe slovenskega naj in ruskega pust’ (пусть). V prvem delu je predstavljena klasifikacija zgradb, v katerih naj in pust’ nastopata v členkovni funkciji. V obeh jezikih se členka uporabljata v zgradbah s tretjeosebno obliko povednega naklona, ki lahko izraža bodisi posredno pobudo bodisi pomene, ki so sorodni z velelnostjo (izrekanje želje, izražanje soglasja ali dovoljenja). Kot posebnost slovenskega naj izpostavljamo zgradbe s členkom in pogojnikom, ki lahko оznačujejo znižano stopnjo verjetnosti ali posredujejo informacijo iz tujega vira. V drugem delu obravnavamo rabo leksemov naj in pust’ v vezniški funkciji. Ključna razlika med slovenskim leksemom naj in ruskim pust’ je v tem, da se je naj gramatikaliziral v veznik, ki ob glagolih velevanja uvaja predmetne odvisnike. Glagoli velevanja imajo v ruščini druga dopolnila: nedoločnike ali stavke z veznikom čtoby (da bi).

Dobrih 35 let po izdaji prvega in do danes edinega sistematičnega dela, posvečenega prevajanju slovenskih toponimov v nemščino, je treba na novo analizirati rabo kulturnospecifičnih izrazov v turističnih vodnikih po Sloveniji, primerjati rabo toponimov z dognanji prevodne stroke ter opozoriti na neustrezne prevodne rešitve. Izsledke take raziskave je mogoče s pridom uporabiti tudi pri izobraževanju študentov prevajalstva. Toponimi so še bolj kot druge realije vezani na kraje in pokrajine; z njimi namreč skušamo poimenovati pojme, v katerih se prepletajo zgodovinske, kulturne in družbene niti tako kolektivnega kot tudi individualnega spomina. Torej bi bilo napačno pričakovati, da je gradnja in urejanje slovarja toponimov, če se le-ti pojavijo v prevodih ali tujejezičnih besedilih, zgolj naloga ciljnega jezika in kulture. V pričujočem prispevku skušam s pomočjo primerov analizirati neustrezne ali manj ustrezne prevodne rešitve, opozoriti na značilne težave in nakazati možne strategije pri prevajanju tujejezičnih toponimov.

Prispevek obravnava dva tipa brezosebnih zgradb z glagolskimi povratnimi oblikami: (a) zgradbe s splošnim vršilcem; (b) zgradbe z nosilcem stanja v dajalniku. Predstaviti skuša skladenjskopomenske posebnosti in razširjenost obravnavanih zgradb v slovenskem, drugih južnoslovanskih jezikih in ruščini.

Prispevek obravnava predmetne vsebinske odvisnike s slovenskimi glagoli reči, misliti, videti in slišati v vlogi matičnega povedka. Odpira vprašanje razmerij med matičnim in odvisnim stavkom. Obravnava, kako izbor naklonske, časovne ali vidske oblike v odvisnem stavku vpliva tako na pomen matičnega povedka kot na sporočilnost celotne povedi.

Prispevek obravnava nekatere značilnosti izražanja naklonskosti v slovenskem in ruskem jeziku. V prvem delu analiziramo osnovna leksikalna sredstva, s katerimi se v slovenščini in ruščini izražata dva naklonska pomena - nujnost in (z)možnost. Drugi del posvečamo opisu skladenjskih in pomenskih lastnosti slovenske povedkovne zgradbe treba je, ki med slovenskimi sredstvi, ki izražajo nujnost, zavzemа posebno mesto. Značilnosti omenjene zgradbe primerjamo z lastnostmi ustreznih zgradb v ruskem jeziku.

Of all the arts, music has always seemed to be the most autonomous, free from the bonds and limits of representation. Hence its functionality within this very autonomy or non-functionality: its link with the sacred, elevation over the economics of survival, its ritual value. This traditional view was brought to a crisis in the nineteenth century with the autonomy of art within the autonomization of different social spheres. This demanded a redefinition of autonomy and function which, through a radicalization, eventually led to modernism.

In the article, recommendations for the diagnostics in suspected peripheral arterial disease are presented together with therapeutic procedures and long- term follow up of the affected patients.

Land banks/funds are one of the most important instruments of rural development. The significance of the land banks/funds in land development was primarily recognized in the Netherlands and Denmark, where land banks had been established in mid-nineteenth and at the beginning of the twentieth century already. By the end of the twentieth century land banks/funds have been formed in the majority of the European countries with the objective to allow for easier land development and management. This paper provides a brief review of: models, organization, management and financing of land banks/funds in Europe. This paper focuses on defining the value framework for evaluation of land banks/funds. The value framework should facilitate the revision of land banks (i.e. promote their operation) as well as to facilitate establishment of the new ones.

*NO ABSTRACT

Prispevek se loteva aktualnega in problemskega vprašanja opredelitve povedkovnika in opozarja na različne tipe biti-stavkov. Je poskus analize in sopostavitve stavkov z zloženim povedkom, ki v slovenščini in ruščini označujejo trenutno in aktualno stanje.

Največja omejitev pri uporabi metode izmere GNNS RTK za običajne geodetske naloge je merska kakovost. V kombinaciji z laserskim sistemom lahko povečamo natančnost določitve višinske komponente metode GNSS RTK na milimetrsko raven. V prispevku je opisano testiranje kombinacije laserskega sistema z opremo GNSS RTK za določitev višin. Testne meritve smo izvedli na kalibracijski bazi Geodetske fakultete v Zagrebu. Višine smo določali na štiri načine: s samostojno metodo GPS RTK v kombinaciji z laserskim sistemom, z metodo GPS RTK s podatki servisa CROPOS v kombinaciji z laserskim sistemom ter z obema metodama GPS RTK (samostojno in s podatki servisa CROPOS) brez uporabe laserskega sistema. Podani so rezultati primerjave vseh metod ter njihove prednosti in slabosti za določitev višinske komponente ; For the most common geodetic tasks such as surveying, staking out and monitoring, GNSS RTK method has in many cases been limited by its measuring quality. Combining laser system with GNSS RTK system enables the increase of vertical accuracy of measurement to a millimetre level. Testing the above mentioned systems for height determination will be presented in this paper. Since December 2008 CROatian POsitioning System (CROPOS) has been operational. GPS RTK system combined with laser system has been tested with CROPOS service, because more and more users are using this system in every day geodetic tasks. Testing the vertical accuracy of measuring modes has been done on the calibration baseline of the Faculty of Geodesy in Zagreb. Heights were determined by four different measuring modes; GPS RTK method in combination with laser system, GPS RTK method in combination with laser system linked with CROPOS service (VPPS – Very Precise Positioning Service), GPS RTK method and GPS RTK method linked with CROPOS service (VPPS). The authors of the paper will try to examine whether it is possible to achieve higher accuracy of vertical component when GPS RTK system is combined with laser system. Finally, the advantages, possible disadvantages, and vertical quality comparison of all measuring modes will be shown in this paper.

Članek obravnava nekatere geografske vidike trajnostnega razvoja na območju severnega Jadrana v Republiki Hrvaški. Ta občutljiva regija se sooča s problemi urejanja prostora, oskrbe z vodo, ravnanja z odpadki, prometa in energetike, še zlasti v času turistične sezone, ko se močno povečajo obremenitve infrastrukture v obalnem območju, kjer je velika koncentracija prebivalstva in turističnih zmogljivosti. Dodatne okoljske probleme prinaša načrtovana gradnja naftovoda v okviru rusko-hrvaškega projekta Družba-Adria.

Povzetka po dogovoru ne prilagamo.

Prispevek analizira pojem »jezikovna slika sveta«, raziskuje njegovo genezo v zgodovini jezikoslovnih idej ter obravnava njegove metodološka in ideološka izhodišča. Poskušamo dokazati, da trditev o jezikovni sliki sveta, ki je popularna med nekaterimi preučevalci ruskega jezika, predstavlja primer determinizma v jezikoslovju.

Ljubljana is one of three regions with the highest seismic hazard in Slovenia. In addition soft sediments in the Ljubljana basin have a strong influence on seismic ground motion. We used macroseismic data to investigate the influence of local geological structure on earthquake intensities in greater Ljubljana area. We determined intensities for eleven earthquakes according to ground classification based on Eurocode 8 standard (EC8). The results showed a systematic increase in observed seismic intensities, determined according to European Macroseismic Scale (EMS-98), as the seismogeological characteristics of the ground deteriorated. Only one ground type (D) showed slightly lower intensities than expected. This may be due to some unrevealed geological and other factors, or because of very limited macroseismic data available for this particular ground type.

The paper takes its starting point in Derrida's famous essay 'Plato's Pharmacy', one of the birthplaces of deconstruction. After briefly delineating Derrida's argument about phonocentrism and the pharmakon as both the poison and the cure, it tries to argue for a different view about the relationship of voice and writing. If one takes a closer look at Plato's conception of music, one can see that Plato sees the danger not only in the supplementarity of writing, but also in the voice itself. The voice, if it strays away from the firm footing in the word, in logos, has the perilous property of presenting the pure frivolous enjoyment, it threatens to mollify the spirit by its sensuality and effemination and thus to undermine the very bases of social and moral structures. Thus it appears that the analysis of pharmakon can apply equally, or even more appropriately, to the voice as to writing. A long tradition followed in Plato's footsteps and the paper briefly examines St. Augustine, the problems that the voice presented for church music and finally the French revolution, which tried to legislate in musical matters unwittingly following Plato's recipes. So throughout the metaphysical tradition the voice was not merely seen as the safeguard of phonocentrism and the 'metaphysics of presence', but presented also the perilous underside of dislocating the presence, not merely supporting the logos, but also dismantling it. The history of music massively testifies to the inherent ambiguity of the voice itself. So the problem is not just deconstructing the voice as the pledge of phonocentrism, but also of the voice being itself deconstructive of the presence. Hence the ambiguity of the title.

Ko se študenti/ke prvič srečajo s prevajanjem, še posebej v nematerni jezik, je razkorak med znanim in novim velik in zahteva drugačne pristope, prilagojeno progresijo, postavljanje ožjih didaktičnih ciljev, ki omogočajo hkratno razvijanje prevajalskih kompetenc in zagotavljajo jezikovno sprejemljivost prevodov, prevajalskih vaj pa ne spreminjajo v jezikovni pouk. V naši raziskavi, v kateri smo združili uveljavljeno empirično metodo protokola glasnega razmišljanja in metodo dela prevajanja na pogled, smo preverili, kako se študenti/ke znajdejo pri prevajanju kulturno specifičnih besedil v materni in nematerni jezik, ali pri tem upoštevajo rezultate besedilne analize in kako udejanjajo prevodno naročilo. Z analizo smo pokazali, da so poskusne osebe sicer ustrezno prepoznale kulturno specifične elemente in poiskale kulturne ustreznice, hkrati pa so zaradi pomanjkljive ali izpuščene prevodno usmerjene besedilne analize nastajali funkcijsko nesprejemljivi prevodi.

V prispevku obravnavamo poskus Grigorija Vinokurja (1896-1947) in Charlesa Ballyja (1865-1947), da bi v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, še pred delovanjem Praškega lingvističnega krožka, razvila stilistiko kot teoretično utemeljeno jezikoslovno disciplino. Oba jezikoslovca sta si prizadevala uveljaviti stilistiko kot uporabno znanost, a se njuna izhodišča in pojmovanje predmeta stilistike močno razlikujejo. Osvetlili bomo težave, ki jih odpirata oba pristopa in konteksta, v katerih sta njuni pojmovanji nastali.

Sodelovanje dveh sosednjih držav je nujnost v mednarodnih odnaosih. Prvih deset let neodvisnosti Hrvaške in Slovenije je bilo v znamenju določanja državne meje. Skupna komisija je za večino meje dosegla soglasje , še vedno pa je nekaj nevsklajenosti in seveda nerešeno vprašanje meje na morju. Stališča o morski meji se danes bolj razhajajo kot na začetku pogovorov, razlike pa so posledica spremenjenih naravnogeografskih razmer ter različnega političnega stanja v obeh državah. Na mednarodnem področju imata obe državi podobne cilje, ravni njihove uresničitve pa sta različni. Pri evropski integraciji Slovenija močno prednajči. Ne glede na probleme imata obe državi pogoje, da razvijeta prekomejno sodelovanje. Za to zgodovina daje dobre osnove, a prebivalstvo obmejnih območij podpira reševanje problemov in izboljšanje bodočega sodelovanja.

Traumatic injury of the axillary artery after shoulder dislocation is a rare event. Till recently, surgical repair was the only viable option in this type of pathology, with high morbidity and even mortality rates reported. In recent years, endovascular interventions became an effective method to treat arterial pathology including blunt arterial injuries. We present a case of an 82-year old man with a traumatic pseudoaneurysm of the right axillary artery after anterior shoulder dislocation. The patient was successfully treated by stent graft placement over the arterial tear. Despite the technical success, serious neurological impairment persisted after the procedure.

V začetku 80-ih let prejšnjega stoletja je H. Guterbock s člankom The Hittites and The Aegean World: Part 1. The Ahhiyawa Problem Reconsidered ponovno načel temo, ki je že od odkritja prvih hetitskih tekstov in nastanka hetitologije fascinirala vpletene: vprašanje morebitnih stikov Hetitov z grškim svetom bronaste dobe oz. t. i. vprašanje Ahhiyawe. Podobnost tega imena z imenom Ahaja je razdelila znanstveno srenjo na dva nasprotujoča si tabora. Prvi je s stališča zgodovinske verjetnosti zagovarjal istovetnost Ahhiyawe z mikenskimi Grki, drugi jo je s filološkega stališča zavračal. V svojem članku bom zato povzel kratko zgodovino te debate in svoje stališče do nje, hkrati pa bom orisal tudi odnose Hetitov s tistimi egejskimi deželami, ki sicer niso bile naseljene s prebivalstvom grškega porekla, so pa zanesljivo bile v stiku z mikensko civilizacijo: z deželami, poznanimi Grkom klasične dobe pod imeni Lidija, Karija, Likija in Troada.

Članek obravnava demogeografska gibanja ter s tem povezano urbanizacijo Hrvatske in opredeljuje tipe demogeografskih procesov.

Copyright of Slovene Linguistic Studies /Slovenski Jezik is the property of Scientific Research Centre of Slovenian Academy of Sciences & Arts and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Copyright of Slavistična Revija is the property of Slavisticno Drustvo Slovenije and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)