Search

Arterijska hipertenzija se pri otrocih redkeje pojavlja kot pri odraslih, vendar pa je pomemben dejavnik tveganja za zgodnejši pojav srčno-žilnih bolezni v odrasli dobi. Namen prispevka je predstaviti zadnje ameriške in evropske smernice za obravnavo in zdravljenje arterijske hipertenzije pri otrocih in jih smiselno prenesti na slovenska tla.

Izhodišče: V Sloveniji so pri otrocih dejavniki, ki vplivajo na srčno-žilno ogroženost, v zadnjih letih v porastu. Merjenje hitrosti pulznega vala (PWV) je neinvazivna oblika merjenja srčno-žilne ogroženosti, ki bi se lahko uporabljala za spremljanje ogroženih in navidezno zdravih otrok v preventivne namene. Namen pilotne raziskave je pridobiti referenčne razpone vrednosti PWV pri otrocih, da bi lahko učinkovito dolgoročno spremljali njihovo srčno-žilno ogroženost. Metode: Med aprilom 2018 in junijem 2019 smo pri 150 otrocih osnovnih ter srednjih šol v Mariboru in okolici izmerili PWV. Za posamezno starostno skupino smo izbrali vzorec otrok in mladostnikov brez pridruženih bolezni, ki bi lahko vplivale na rezultate meritev. Za meritve PWV smo uporabljali metodo aplanacijske tonometrije SphygmoCor. Percentilni grafikon smo izrisali na osnovi metodologije LMS, percentilne krivulje pa s pomočjo funkcije na osnovi distribucije “BCCGo”. Rezultati: Potrdili smo, da vrednosti PWV s starostjo naraščajo (Rho = 0,387; p < 0,001). Z metodo LMS smo izračunali percentilne vrednosti PWV glede na starost in jih predstavili grafično. Ob primerjavi vrednosti PWV smo ugotovili, da se te po starostnih skupinah statistično značilno razlikujejo (H = 23,062; p < 0,001). Ugotovili smo tudi, da razmerje med sistoličnim in diastoličnim krvnim tlakom šibko negativno korelira s PWV (Rho = -0,218; p = 0,043). Zaključki: V pilotni raziskavi smo pridobili preliminarne pediatrične referenčne razpone vrednosti PWV po starosti in potrdili, da bi se lahko metoda zaradi neinvazivnosti in enostavnosti uporabljala v preventivne namene. Rezultati so obetavni, vendar je potrebno testirati večji vzorec preiskovancev, da bi opredelili nacionalne referenčne vrednosti za uporabo te metode pri spremljanju srčno-žilnega zdravja slovenske pediatrične populacije.

Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba. Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev.