Search

Članek predstavlja sociološko-komunikološko analizo smrti. Njegova izhodiščna predpostavka je, da lahko komunikološke analize medijskih besedil pripomorejo k sociološkim pogledom na smrt. V postmodernih družbah se je razumevanje smrti močno oddaljilo od razumevanja smrti v tradicionalnih družbah. Če so se lahko v tradicionalnih družbah posamezniki v kriznih situacijah zanesli na družbeni sistem, so v postmoderni družbi prepuščeni samim sebi. O smrti se ne govori naglas; pogovori o naravni smrti so se umaknili v zasebnost, javno sfero pa preplavlja medijska reprezentacija smrti. Mediji so prostor, kjer se odvijajo najpomembnejši boji za prevlado določenega pogleda v družbi; tudi boj za prevladujočo interpretacijo smrti. Medijske novice vsakemu posamezniku omogočajo, da si izoblikuje lastno realnost. Diskurz o smrti, ki nam ga posreduje tisk, pa najlažje opišemo z določitvijo specifičnih okvirov, ki v novicah prevladujejo. Analiza slovenskega družinskega tabloida Jana je odkrila dva ključna okvira: "navadne okoliščine smrti nenavadnih ljudi" in "nenavadne okoliščine smrti navadnih ljudi". Znotraj tega okvira je bilo identificiranih več podokvirov ("slabo zdravje", "smrt kot posledica hude nesreča ali umora", "samomor, "skrivnostne smrti", "žalost preživelih", "smrt kot statistični podatek", "smrt kot del življenja" in "naravna smrt proti evtanaziji"). Izpostavljena sta dva manjkajoča okvira: "smrt kot posledica staranja" in "smrt pripadnikov marginalnih skupin". Analiza okvira je skupaj z analizo izbire besed pokazala, da daje Jana prednost naravni smrti, spremembe v družbi pa ta tabloid silijo, da poleg dveh med seboj tekmujočih diskurzov, tj. katoliškega in znanstvenega, vključuje tudi novodobniškega: reinkarnacijo. This article introduces sociological and media analyses of death. It is base on the assumption that analyses of texts in the media can contribute to the sociological understanding of death. The understanding of death is quite different in post-modern societies than in traditional ones, where individuals can rely on the social system in cases of marginal situations while in post-modern societies they have to rely on themselves. Nowadays, talk about the natural is pushed into the private sphere, while the public sphere is flooded with media representations of death. The media discourse on death can be grasped through an identification and description of specific frame which are prevalent in the news, as well as through the style of framing the issue of death. The analysis of the Slovenian family tabloid magazine Jana identifies two consistent and repetitive frames regarding death: "ordinary circumstances of the deaths of extraordinary people" and "extraordinary circumstances of the deaths of ordinary people" with eight main sub-frames among the latter. Two missing frames were found: "death as a product of aging" and "death of the members of marginal groups". The framing analysis combined with the analysis of lexical choice reveals that the magazine views natural death as a norm. Changes in society have forced the magazine to include the beliefs of those described as New Age (reincarnation) among the competing discourses (Catholic and scientific).