Search

Radikalizem in radikalna politična gibanja so logični in hkrati problematični odziv na družbene spremembe in probleme. Namen članka je prikazati težavno umeščenost radikalizma med povsem legitimne oblike reagiranja na družbeno stvarnost in potencialno ali celo dejansko grožnjo nacionalni varnosti v primeru nasilnega ekstremizma. Avtor preverja in potrjuje tezo, da je politični radikalizem oblika odzivanja na družbene probleme, ki v primeru uresničitve z največjo verjetnostjo pripelje do velikih družbenopolitičnih sprememb, vendar pa se sooča s tveganjem, da postane grožnja nacionalni varnosti v primeru izvajanja ekstremističnih nasilnih dejanj. Avtor ugotavlja, da je radikalizem rezultat kontinuuma med naraščajočo radikalnostjo ciljev in naraščajočo radikalnostjo implementacije ciljev. Radicalism and radical politics represent a logical and simultaneously problematic response to social changes and problems. The purpose of this article is to show the difficult positioning of radicalism between entirely legitimate forms of response to social problems and potential or actual national security threats as concerns the use of violent extremism. The author argues that political radicalism is a form of response to social problems which likely leads to big socio-political changes in the event of its success, while on the other hand it faces a serious risk of becoming a national security threat should violence be used. Radicalisation is viewed in this paper as a result on a continuum of the growing radicalisation of goals and the radicalisation of their implementation. Bibliografija: str. 1027-1029. Povzetek ; Abstract: Radicalism as a source of social changes and a threat to national security.

Most countries that possess intelligence services have encountered intelligence scandals involving actual or alleged intelligence activities. This paper offers a definition of intelligence scandal and creates a new analytical model for assessing intelligence scandals. Application of the analytical model to six key intelligence scandals in North Macedonia shows that various intelligence and political actors can commit a wide range of transgressions in largely internal and external political contexts with very broad political and security impacts. The case also shows the competitive nature of the triggers of the scandals, various kinds of actors’ defences, and the scandals’ long duration.

International research shows that youth is one of the groups that are the most vulnerable and most susceptible to radicalization. Some of the research findings show school workers' of academic knowledge and practical experience with radicalized youth. As a result, they correlate general criminality with radicalization. The purpose of this study was to identify school workers' readiness for detecting radicalization and taking preventive measures before the youth step on the path of radicalization. The authors applied a qualitative approach and conducted interviews and focus groups with 23 experts from the Slovenian educational system (i.e. top-down from the ministerial level and bottom-up from the primary and secondary school level). The results revealed that school workers can recognize vulnerable youth and are equipped with the appropriate knowledge and experience in terms of how to respond to different types of violence, but not radicalization. Even the elements that could be recognized as first steps in the radicalization process are reduced to deviant behaviour or simply peer violence. Bearing in mind this critical finding, school workers nevertheless are able to recognize certain types of deviant behaviour and know how to address them. By recognizing the problem and taking appropriate action, school workers can actually (unintentionally) prevent the continuation of the radicalization process. Des travaux de recherche internationaux montrent que les jeunes forment l'un des groupes les plus vulnérables à la radicalisation et les plus susceptibles de se radicaliser. Certains résultats révèlent le manque de connaissances théoriques et d'expérience pratique du personnel éducatif en matière de radicalisation des jeunes. Ainsi les enseignants établissent-ils une corrélation entre criminalité en général et radicalisation. Notre étude avait pour objectif de déterminer si le personnel éducatif était préparé pour détecter la radicalisation et à prendre des mesures préventives avant que les jeunes ne s'engagent sur la voie de la radicalisation. Pour ce faire, nous avons appliqué l'approche qualitative et mené des entretiens et des groupes de discussion avec 22 experts du système éducatif slovène (du haut vers le bas en partant du niveau ministériel, et du bas vers le haut en partant du niveau de l'école primaire et secondaire). Les résultats ont révélé que le personnel éducatif est en mesure de reconnaître les jeunes vulnérables et apparaît doté des connaissances et de l'expérience appropriées pour savoir répondre à différents types de violence, mais pas à la radicalisation. Même des éléments qui pourraient être reconnus comme des étapes initiales du processus de radicalisation se retrouvent réduits à un comportement déviant ou simplement à de la violence entre pairs. Tout en tenant compte de ce constat important, on peut néanmoins affirmer que les personnels des écoles sont capables de reconnaître certains types de comportement déviant et savent comment y faire face. En reconnaissant le problème et en prenant les mesures appropriées, ils peuvent de fait (involontairement) empêcher que se poursuive le processus de radicalisationLa investigación internacional muestra que los jóvenes son uno de los grupos más vulnerables frente a la radicalización y más susceptibles de radicalizarse. Algunos de los resultados de estas investigaciones revelan la falta de conocimientos académicos y experiencia práctica de los trabajadores escolares con los jóvenes radicalizados. Como resultado, éstos relacionan la criminalidad general con la radicalización. El propósito de este estudio es identificar la disposición de los trabajadores escolares para detectar la radicalización y tomar medidas preventivas antes de que los jóvenes den un paso por el camino de la radicalización. Se ha aplicado el enfoque cualitativo y se han realizado entrevistas y grupos focales con 22 expertos del sistema educativo esloveno (de arriba a abajo desde el nivel ministerial y de abajo a arriba desde el nivel de la escuela primaria y secundaria). Los resultados revelan que los trabajadores escolares pueden reconocer a los jóvenes vulnerables y están equipados con el conocimiento y la experiencia adecuados para poder responder a los diferentes tipos de violencia, pero no a la radicalización. Incluso los elementos que podrían reconocerse como primeros pasos en el proceso de radicalización se reducen a comportamientos desviados o simplemente a violencia entre pares. No obstante, aun teniendo en cuenta este importante hallazgo, se puede afirmar que los trabajadores escolares son capaces de reconocer ciertos tipos de conductas desviadas y saben cómo abordarlas. Al reconocer el problema y tomar las medidas adecuadas, los trabajadores escolares pueden prevenir (de forma no intencionada) la continuación del proceso de radicalización

Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem opravičevanje nasilnega vedenja absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost) nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot zavračanje avtoritete, pravil, postopkov prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet pogosta zloraba alkohola, drog iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji. Purpose: The purpose of the article is to conceptually identify early warning indicators of radicalization and to establish an indicator-based model for identifying and monitoring the process of radicalization. Design/Methods/Approach: We first conducted a thorough review of the literature, then we conducted focus groups on a sample of different stakeholders, and identified, through content analysis, common behavioural indicators that can be used in the model of early detection of radicalization. By using various Word Cloud web tools, we also graphically illustrated the indicators according to their frequency. Findings: A RadCePro indicator-based model incorporates the following behavioural indicators of radicalization: verbal or physical violent behaviour, threats of violent behaviour justification of violent behaviour absolute rejection of others (by religion, political affiliation) and different ones (race, gender) a sudden change in behaviour – the rejection of food, the rejection of healing, the rejection of something that was characteristic of the person and usual in the past voluntary or involuntary social marginalization a sense of loneliness, worthlessness, a lack of belonging to the community, and breaking social contacts with family and friends non-acceptance of rules, committing criminal acts expressed narcissism and susceptibility to conspiracy theories denial of authority, rules, procedures excessive religious zeal, dissatisfaction with ordinary religious practices, rejection of religious authority common alcohol and drug abuse searching for sources of extreme ideologies and ideas, tattoos and jewellery with radical content and symbols, gesturing extremist signs, communicating affiliation with an extremist group through dress or otherwise (music, literature). Originality/Value: The presented model is the first comprehensive model of indicators of radicalization leading to violent behaviour in Slovenia.

Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev. Purpose: Islamic radicalization has become an increasing social problem, which can culminate under certain circumstances into extremism and terrorism. The purpose of this article is to identify the key indicators of Islamic radicalization. Design/Methods/Approach: In the article, we used the following methods: case studies, interviews with representatives of key religious communities and with the head of the Office for Religious Communities in Slovenia. Findings: Current cases of Islamic radicalization in Slovenia are of lower intensity in comparison to some other countries but their presence is sufficient to allow us to identify a set of indicators. Interviews with the representatives of the religious community pointed out the awareness of the risks of Islamic radicalization and related uncertainties. The article defines various indicators of Islamic radical behaviour and activity, including the indicators of radicalization of the foreign fighter returnees. Research Limitations / Implications: Identification and explanation of indicators of Islamic radicalization are relevant for the formation of Slovenian early detection and warning system. Results can be useful for other countries. The main limit of this research is a small number of interviewees as a base for our set of indicators. This was somewhat surmounted with the use of a broader conceptual literature on this subject. Practical Implications: Overview of indicators will allow various practitioners to focus their efforts on risky behaviour from the perspective of Islamic radicalization toward violence. Originality/Value: The article uniquely combines the theory of vulnerability of religious groups, the models of Islamic radicalization and the interviews from the local community. Results importantly contribute to the current knowledge on indicators of radicalization.

Namen prispevka: Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru. Metode: V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine. Ugotovitve: Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji. Omejitve/uporabnost raziskave Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni. Purpose: In the period of forming their identities and embarking on an independent and responsible life path, young people are subjected to various types of influence, both positive and negative. International research shows that youth is one of the groups that are the most vulnerable and most susceptible to radicalization. The aim of the article is to identify key indicators of radicalization of youth, drawing on causes for radicalization, risk factors and an empirical study designed to determine the perception of radicalization and the ability of the education system of the Republic of Slovenia to recognize radicalization. In the last section of the article, the authors propose the most suitable forms of interinstitutional cooperation and action in Slovenia. Design/Methods/Approach: The quantitative survey included interviews and focus groups with 22 experts in the field of education and violence control in Slovenia. Findings: The research thesis “Due to the failure to define and directly recognize radicalization, school workers potentially recognize vulnerable youth indirectly, by identifying and monitoring more “traditional” forms of violence, such as physical, verbal and lately also online violence. However, drawing on their indirect identification of vulnerability it is possible to determine certain indicators of radicalization among youth.” was confirmed. School workers are able to recognize vulnerable youth and are equipped with the appropriate knowledge and experience in terms of how to respond to different types of violence, but not radicalization. Research Limitations / Implications: Identifying and analysing cases of radicalization would provide even more reliable results. Practical Implications: Drawing on the experience of school workers, we have determined the indicators for early recognition of radicalization among youth. By doing so, we have drawn up the foundation for designing appropriate policies, developing measures that accompany early radicalization recognition and training school workers. In the long term, social contribution of the study is reflected in the quality of life of youth in Slovenia and the level of security in Slovenian society. Originality/Value: Up until now, indicators of radicalization among youth have not been determined.

Namen prispevka: Islamistični terorizem je postal globalna grožnja varnosti sodobnih družb in držav. Cilj članka je osvetliti uporabo islamskih verskih dogem in načel pri strateškem opravičevanju terorizma in v konkretnih primerih terorističnih napadov. Besedilo temelji na hipotezi, da islamistični teroristi pri doseganju svojih ciljev selektivno upoštevajo in zlorabljajo islamske verske dogme ter načela. Metode: Ključni uporabljeni metodi sta hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija filozofske in verske literature) pri obravnavi in interpretaciji islamističnih svetih besedil in metoda študije primerov pri obravnavi štirih terorističnih napadov (napadi v Londonu leta 2005, Beslanu leta 2004, Mumbaju leta 2008 in Nairobiju leta 2013). Generalizirana spoznanja o zlorabah verskih načel v navedenih terorističnih napadih bodo oblikovana s pomočjo primerjalne metode. Ugotovitve: Ključno za uspeh islamističnega terorizma je oblikovanje vplivne interpretacije islama, ki opravičuje in motivira posameznike ali skupine za izvajanje nasilnih dejanj. Besedilo potrjuje hipotezo o zlorabi islamskih verskih načel in dogem za namene islamističnega terorizma. Na strateško-konceptualni ravni je vidna selektivna oziroma necelovita interpretacija Korana in hadisov. Teroristična uporaba verskih načel temelji na izpostavljanju le določenih verzov, ki obljubljajo odrešitev, kar je najbolj ekstremno vidno na področju samomorilskega terorizma. Zloraba konteksta in verskih besedil temelji še na oblikovanju interpretacije, da je muslimanska družba napadena s strani nevernikov, čemur sledi potreba po džihadu (zopet razumljena selektivno le kot boj proti zunanjemu zlu). Sledi oblikovanje poenostavljenega razumevanja nevernikov kot popolnih sovražnikov Alaha, ki si zaslužijo le smrt. Analiza štirih terorističnih napadov pa odraža kršitve v smislu napadanja civilnih ciljev. Poleg tega napadov v nobenem primeru niso ukazali zakoniti verski voditelji muslimanske države, ampak so jih ukazali poveljniki teroristične organizacije. Prav tako ne moremo reči, da so bili ti štirje napadi izvedeni za zaščito muslimanske ume oziroma skupnosti, saj so bili med napadenimi in žrtvami tudi sami muslimani. Omejitve/uporabnost raziskave Ključna omejitev raziskave izhaja iz omejenega števila konceptualnih in praktičnih primerov zlorab islama v teroristične namene. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tema je relevantna, ker pripomore k izboljšanju razumevanja islamističnega terorizma in ustvarja pogoje za učinkovitejše protiteroristično delovanje, kar se izraža tudi v končnih priporočilih. Tema je izvirna, ker natančno pojasni točke, kjer islamistični teroristi manipulirajo z verskimi načeli in dogmami. Purpose: Islamic terrorism has become a global security threat. The purpose of this paper is to study the use of Islamic religious dogmas and principles in strategic justification of terrorism and in specific cases of terrorist attacks. The text is based on the hypothesis that Islamic terrorists selectively use Islamic principles and dogmas to achieve their goals. Design/Methods/Approach: Key used methods are the hermeneutic method (explanation and interpretation of philosophical and religious literature) for addressing the Islamic holy texts and the method of case studies for analysing four terrorist attacks (London in 2005, Beslan in 2004, Mumbai in 2008 and Nairobi in 2013). Generalized findings about the misuse of religious principles in the stated terrorist attacks were addressed by the comparative method. Findings: Key for success of the Islamic terrorism is to create an influential interpretation of Islam that will justify terrorism and motivate individuals and groups to carry out violent acts. This text confirms the hypothesis on the misuse of religious principles and dogmas for the purposes of Islamic terrorism. At the strategic-conceptual level, we observed selective and narrow interpretation of the Koran and hadiths. The terrorist use of religion has been based only on stressing the specific principles and verses, mostly promising salvation (most obvious in the case of suicide terrorism). The misuse of the context and the religious texts has been based on the creation of interpretation that Muslim society has been attacked by non-believers, leading to the need for Jihad (also narrowly understood as only the fight against the external evil). What follows is the creation of a simplified understanding of non-believers as complete enemies of Allah that deserve only death. Analysis of four terrorist attacks showed violations of attacking the civilian environment with civilian targets. Additionally, these attacks were not ordered by the official religious leaders, but by the terrorist leaders. One can also not claim that attacks were for protection of the Islamic ummah (community), because Muslims were also among the attacked population. Research Limitations / Implications: The key limitation can be found in the limited number of the conceptual and practical cases of violation and misuse of Islam used in the paper. Originality/Value: The topic is relevant due to its contribution to improving our understanding of the Islamic terrorism and creating the conditions for improving the counter-terrorist activities. The topic is original because the exact points of misuse and violations were detected and properly put into a broader context.

Namen prispevka: Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru. Metode: V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine. Ugotovitve: Raziskovalno tezo %Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj %tradicionalnih% oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.% smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji. Omejitve/uporabnost raziskave Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.

Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju % odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.

Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.

The United Nations (UN) dealt with the threat of international terrorism in a very limited sense during the Cold War. After 9/11, when terrorism was perceived as a threat to international peace and security, it forged a more comprehensive approach. This article shows the growing role of the UN in the fight against international terrorism and explores the comprehensiveness of its approach. The paper is based on the argument that the state of global counterterrorism has significantly improved due to the comprehensive and systematic approach of the UN; however, several system-level challenges remain. The paper specifically focuses on the challenges of the effectiveness of counterterrorism measures and the simultaneous need to respect human rights, the problem of the expanded role of the Security Council as a permanent legislator in counterterrorism, the problem of implementing the measures adopted, and the problem of coordinating a broad spectrum of counterterrorism measures. Organizacija združenih narodov (OZN) se je v omejenem smislu ukvarjala z grožnjo mednarodnega terorizma že v času hladne vojne, celovitejši pristop pa je bil oblikovan po 11. septembru 2001, ko je bil terorizem zaznan kot grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Članek predstavi naraščajočo vlogo OZN v boju zoper mednarodni terorizem in utemelji celovitost pristopa OZN. Članek zagovarja argument, da se je stanje na področju globalnega protiterorizma dokaj izboljšalo zaradi celovitosti in sistematičnosti protiterorističnega delovanja OZN, vendar pa obstajajo še številni sistemski izzivi, ki omogočajo nadaljnjo delovanje nevarnih terorističnih skupin in posameznikov. Članek posebej izpostavi izziv usklajevanja učinkovitih protiterorističnih ukrepov in hkratnega spoštovanja človekovih pravic, problem razširjene vloge Varnostnega sveta kot stalnega zakonodajalca na protiterorističnem področju, problem implementacije sprejetih ukrepov in problem koordinacije širokega spektra protiterorističnih ukrepov.