Search

Delo obravnava nekatere populacijskogenetske značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji. Z analizo 10 encimskih sistemov in 16 izoencimskih lokusov so ocenjene genetska struktura, genetska raznolikost in genetska diferenciranost osmih slovenskih jelovih populacij. Na osnovi teh značilnosti avtorja jelove populacije v Sloveniji primerjata s tistimi iz nekaterih drugih delov Evrope. Preskušeni sta hipotezi o vplivu geografske dolžine in o vplivu geografske dolžine in o vplivu reakcije tal na genetsko strukturo jelovih populacij v Sloveniji.

V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeni Six research plots in Dinaric phytogeographic region were chosen to enable the analysis of the growth depression of the silver fir (Abies alba Mill.) from 1960-1995. Sampling was done in 400-600 m long transects. Altogether 365 trees of various health condition were analysed. It was established that growth depression started in year 1960 and reached its lowest point in 1986. Thereafter the increment slowly started to increas. Increment increase and positive reaction of silver fir strongly depend on individual silver fir vitality. The unaffected silver firs have positively reacted with increment incerease, while heavelly affected continue with increment decline showing no improvement at all. Intermediatelly affected silver firs have evidenced only moderate increment recovery. It was also observed that the research objects in the viccinity of urban centers (Ravnik, Javornik and Mokrec) exhibited higher increment decrease than the distant ones (Glažuta, Mašun and Škocjan)