Search

V raziskavi smo primerjali vrednosti dinamičnega in statičnega modula elastičnosti 7- in 11-slojne vezane plošče z različnimi kombinacijami usmeritve tkiva posameznih slojev furnirjev. Dinamični modul smo določili iz lastnih frekvenc prvega in drugega nihajnega načina nihanja, kjer smo uporabili Bernoulli-Eulerjevo enačbo, statični modul pa s 4-točkovnim upogibnim testom. Rezultati so pokazali, da ima vezana plošča največji modul elastičnosti pri usmeritvi tkiva zunanjega sloja 0°, nato pa z naraščanjem kota modul pada. Dinamični modul je od statičnega v povprečju za 12 % večji pri 7-slojnih ploščah in za 14 % pri 11-slojnih ploščah. Dinamični modul, določen iz druge lastne frekvence, je v primerih, kjer ni vpliva striga, enak modulu iz prve lastne frekvence, ko pa se pojavi vpliv striga, se modul zniža. Iz omenjene raziskave lahko potrdimo, da sta tako statični kot tudi dinamični način določanja modula elastičnosti vzorcev vezane plošče ustrezna, vendar pa je treba pri dinamičnem načinu preveriti vpliv striga.

V delu smo analizirali vpliv termične modifikacije na obdelovalne lastnosti bukovine, kjer smo ocenjevali kakovost obdelane površine po operaciji skobljanja, rezkanja in struženja nemodificirane in modificirane bukovine. Po obdelavi smo površine vizualno ocenili z ocenami od 1 do 5, glede na napake zatrganih, lomljenih in dvignjenih vlaken ter podali povprečno oceno za vsako vrsto operacije kot tudi odstotek preizkušancev z različno vrednostjo podane ocene. Ugotovili smo, da je povprečna ocena termično modificirane bukovine pri skobljanju boljša v primerjavi z nemodificirano bukovino, vendar pa ANOVA analiza ni potrdila statistično značilnih razlik. Ravno tako ni statistične razlike pri rezkanju, medtem ko je pri struženju vpliv modifikacije statistično značilen, saj je kakovost površine termično modificirane bukovine bistveno boljša. Iz opravljene analize lahko sklepamo, da ima termična modifikacija pozitiven vpliv na kakovost obdelane površine bukovine. The work analyses the influence of thermal modification on the machining properties of beech wood, where the quality of the surface is evaluated after the operation of planing, routing and turning of unmodified and modified beech. After machining, the surface is visually assessed with grades from 1 to 5, with respect to defects of raised, fuzzy and torn grain. As a result an average grade for each type of operation is given, as well as the percentage of each grade. It has been found out that the average grades of thermally modified beech wood in planing were better compared to unmodified beech, but ANOVA analysis did not confirm differences between them. There was also no difference in routing, while in turning the influence of modification was significant, since the surface quality of the thermally modified beech was significantly better compared to that of unmodified beech. From the analysis it can be concluded that thermal modification has a positive effect on the quality of the machined surface.

Cilj raziskave je bil definirati in razviti lesni kompozit z majhnim presekom, ki bo lepljen pri sobni temperaturi in bo lahko uporabljen kot ojačitveni material v lesenih okenskih profilih velikih dimenzij. Na osnovi pregleda objav je bil kot najprimernejši kompozit izbran slojnat furnirni les (LVL). Izbran material za njegovo izdelavo je bil rezan 0,5 mm debel bukov (Fagus sylvatica L.) furnir, ki je bil zlepljen s poliuretanskim lepilom (Purbond HB 440) v 20 mm debel LVL. Ker je bil proučevan tudi učinek termične modifikacije, je bilo pol preizkušancev narejenih iz termično modificiranega furnirja, pol pa iz nemodificiranega. Upogibna trdnost in togost preizkušancev sta bili določeni s tritočkovnim upogibnim testom. Termično modificirani preizkušanci so dosegli 19 % nižjo upogibno trdnost kot nemodificirani, medtem ko se upogibni modul elastičnosti (togost) ni značilno spremenil. Povprečne upogibne trdnosti do 150 MPa so bile zadovoljive, upogibni moduli elastičnosti okoli 13 GPa pa so bili bistveno pod želenimi vrednostmi, kar je bilo pripisano izboru pretankega furnirja in lepljenju pri sobni temperaturi, ki ne omogoča zgoščevanja lepljenca.

Bukev v slovenskih gozdovih prevladuje, skupaj s smreko predstavljata kar 2/3 celotne lesne zaloge. Kot prevladujoča drevesna vrsta bo predstavljala enega ključnih dejavnikov pri izboru in načrtovanju tehnologij predelave lesa. Po žledolomu v letu 2014 je bilo v okviru sanitarne sečnje posekanega 2,34 milijona m3 bukve. Na območjih s slabšo odprtostjo in pretežkih razmer za sečnjo ter spravilo lesa bo v gozdu še vedno ostalo 521.000 m3 bukovega lesa. V članku je na izbranem vzorcu 10 dreves analizirana kakovost bukovega lesa – od stoječega drevesa do njegove izdelave na sortimente. Vsa drevesa so bila pred sečnjo ocenjena, nato skrojena, sortimenti pa ocenjeni po kakovosti. Pri določanju kakovostnih razredov posameznih sortimentov je bil uporabljen veljavni privzeti evropski standard za bukove hlode. Na oceno kakovosti lesa v vzorcu so odločilno vplivale predvsem slepice in napake srca. V prvem kakovostnem razredu dreves je bilo pričakovano ugotovljeno 60 % hlodovine, največ kakovosti A, iz dreves slabše kakovosti pa največ prostorninskega lesa in pa hlodovine najslabše kakovosti, predvsem razreda D. Ob obsežnih sestojnih spremembah zaradi žleda in napada podlubnikov se bo prihodnost teh sestojev gradila na bukvi.