Search

Copyright of Acta Silvae et Ligni is the property of Biotechnical Faculty, Slovenian Forestry Institute and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Presojanje nevarnosti in ogroženosti zaradi delovanja drobirskih tokov ne temelji samo na domnevah o izvornih območjih in magnitudah možnih drobirskih tokov ter njihovih reoloških lastnostih, temveč tudi na napovedi njihovega dosega. Glede na zajem topografijepovršine pobočja, po katerem teče pobočni drobirski tok, ali zajem oblike hudourniške struge, po kateri se premika drobirski tok, predstavljamo rezultate dvodimenzijskega matematičnega modeliranja možnih drobirskih tokov na izbranih hudourniških vršajih v dolini Save Dolinke v odvisnosti od velikosti računske mreže (5 x 5 m in 15 x 15 m), generirane iz digitalnega modela višin 5 m (DMV 5). Z vidika numeričnega modeliranja drobirskih tokov smo pokazali, da je treba modelirati tudi zgradbe, ki jih DMV 5 ne obsega, sajimajo velik vpliv na tokovno polje v bližini. Pristop, pri katerem so se zgradbe v numerični računski mreži upoštevale z vpeljavo blokiranih (suhih) celic, se je pokazal kot boljša rešitev od večanja koeficienta hrapavosti v teh celicah, da bi upoštevali motnje v toku, ki jih povzročajo zgradbe. Preverili smo tudiuporabnost digitalnega modela reliefa DMV 12,5 in iz njega generirali numerično mrežo 12,5 x 12,5 m. Na primeru hudourniškega vršaja Trebiže smo ugotovili, da je DMV 12,5 lahko bolj geomorfološkoreprezentativen kot DMV 5. Naslednji korak pri modeliranju naravnih nevarnosti, kot so drobirski tokovi, bo uporaba bolj natančne računske mreže (recimo 1 x 1 m), generirane iz lidarskih posnetkovpovršja.

&3x010C;lanek prikazuje primer določanja ogroženega območja v vasici Log pod Mangartom v dolini reke Koritnice zaradi delovanja možnih drobirskih tokov, ki se lahko v prihodnosti sprožijo na pobočju Stože nad Mangartsko planino. Na podlagi terenskih in Iaboratorijskih raziskav o drobirskem toku, ki je 17.11.2000 opustožil dolino reke Koritnice, smo določili možne scenarije proženja novih drobirskih tokov na pobočju Stože. Za določitev nevarnega območja v dolini reke Koritnice zaradi delovanja drobirskih tokov smo uporabili rezultate enodimenzijskega in dvodimenzijskega modeliranja izbranih drobirskih tokov znane magnitude in različne konsistence. Za določitev ogroženega območja smo upoštevali že obstoječo in možno novo infrastrukturo ter ogroženo območje razdelili v tn cone. Članek predstavlja strokovne podlage, ki jih je zakonodajalec povzel v ustrezni uredbi Vlade Republike Slovenije o pogojih in omejitvah gradnje na območju Loga pod Mangartom, ogroženem zaradi pojava drobirskih tokov. Omenjena uredba je prvi tovrstni akt, sprejet v Republiki Sloveniji. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

V prispevku je opisana uporaba različnih metod za oceno magnitud drobirskih tokov, sproženih ob padavinah, na 18 hudournikih v Zgornjesavski dolini in na dveh na Pohorju (Lobnica, Lobničica). Dodatno preverjanje metod je bilo opravljeno na hudourniških območjih z aktivnimi drobirskimi tokovi v bližnji preteklosti (Predelica, Brusnik). Za nekatere metode zadošča poznavanje morfometričnih lastnosti hudourniškega območja, hudourniške struge in hudourniškega vršaja. Za druge metode je bilo treba uporabiti matematično orodje (HEC-HMS) in izdelati hidrološki model odtoka izbranih padavin, ki lahko sprožijo drobirske tokove. Izračunane magnitude drobirskih tokov se gibljejo v območju od 6500 m³ do 340.000 m³. Vrednosti so odvisne od parametrov hudourniškega območja; najpomembnejši parametri so: površina prispevnega območja, Meltonovo število, naklon vršaja in strmec hudourniške struge. Obravnavane vršaje smo razdelili v tri skupine glede na nevarnost delovanja drobirskih tokov: drobirski vršaji (nevarnost obstaja), hudourniški vršaji (ni nevarnosti) in prehodni vršaji (drobirski tokovi so možni, amalo verjetni). Predlagali smo mejni vrednosti Meltonovega števila (0,3) in naklona hudourniškega vršaja (4° oziroma 7%) za razdelitev med drobirskimi in hudourniškimi vršaji. Od obravnavanih 24 hudourniških vršajev smo med drobirske vršajev razvrstili 13 vršajev, v hudourniške vršaje pet, ostalih šest vršajev pa smo uvrstili med prehodne vršaje. [ABSTRACT FROM AUTHOR]