Search

Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K med VSS in R ter N med VIŠ in N, T, R ter F med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni. Using Slovenian forest flora as an example, we investigated four plant functional traits: specific leaf area (SLP), leaf dry matter content (VSS), plant height (VIŠ) and seed/spore mass (MAS). The first two traits define the leaf economics spectrum (way and efficiency of resource utilization), whereas the other two are linked to the size of plant organs. This study tested the correlations between plant traits and their phytoindication values for the ecological factors of light (L), temperature (T), continentality (K), soil moisture (F), soil reaction (R) and nutrients (N). We found statistically significant correlations between SLP and R, N, L, F and K between VSS and R and N between VIŠ and N, T, R and F and between MAS and K, R, N and T. Along the first axis of the ordination space, we identified a leaf economics spectrum ranging from species with higher SLP values growing on more productive but also more shaded sites to plants with higher VSS values adapted to more stressful conditions (e.g. low soil reaction or low availability of nutrients and water, respectively). The VSS trait contributed the most to explaining the variability in the functional profile of forest plants, while the MAS trait contributed the least. These findings are comparable with previous studies, as the selected concepts allow for the identification of diversity of plant form and function on a global scale.

S podatki o gozdnih fondih Slovenije 2003 Zavoda za gozdove Slovenije smo analizirali značilnosti pojavljanja in razširjenosti jelke v Sloveniji. Jelka je tretja najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, pojavlja se na kakih 40 % površine gozdov, obilneje pa na manj kot 10 %. Njen delež po gozdnogospodarskih območjih močno variira, obilneje se pojavlja na dinarskem in delu predalpskega fitogeografskega območja. Nnajvišji delež v lesni zalogi doseže v gozdovih na nadmorski višini 800-1000 m, površinsko pa so gozdovi z jelko najbolj razširjeni v nadmorskem pasu 1000-1200 m. Jelka se obilneje pojavlja v 11 sintaksonih. Močno prevladujejo dinarska jelova bukovja, tem sledijo jelovja s praprotmi. Debelinska struktura jelke je med območji zelo različna. Območja z najvišjim deležem jelke (Postojnsko, Kočevsko) zbujajo pozornost tudi glede debelega lesa, nasprotno je v drugih območjih (Nazarje, Kranj, Maribor) razmeroma velik delež tankega drevja jelke. V sestojih z jelko je spremenjenost drevesne sestave v povprečju manjša kot na celotni površini gozdov. Struktura gozdov z jelko po razvojnih fazah kaže, da je v primerjavi z vsemi gozdovi tu več debeljakov, pomlajencev, prebiralnega gozda in mladovja. Upoštevajoč pomlajevanje lahko zaključimo, da se v dinarskem delu na splošno nakazuje bolj izrazit trend zmanjševanja deleža jelke v gozdovih kot v severnih območjih (Maribor, Nazarje). Uspešnejše pomlajevanje zaradi manj jelenjadi, ugodnejša debelinska struktura z relativno večjim deležem tanjšega drevja jelke obeta verjetno uspešnejše ohranjanje jelke v teh gozdovih. We analysed the characteristics of silver fir (Abies alba Mill.) occurrence and distribution in Slovenia using databases of the Slovenian Forest Service (SFS). Silver fir is the third most widely distributed tree species in Slovenia, occurring in approximately 40 % of total forest area, but abundantly in less than 10 %. Its share in total growing stock varies between separate forest management regions. It is more abundant in the Dinaric and part of the Pre-alpine phytogeographic regions. The highest share in total growing stock reaches at altitudes between 800 m and 1000 m above sea level, forests with silver fir cover the most extensive surface in the altitude belt from 1000 to 1200 m. Silver fir occurs abundantly in 11 syntaxes. Between them, silver fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum TREG. 57, syn.: Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR et al. 93) strongly prevail, followed by fir forests with fern (Dryopterido-Abietetum KOŠ.65, syn.: Galio rotundifolii-Abietetum BARTSCH.40). Silver fir diameter distribution considerably varies between separate forest management regions. The regions with the highest share of silver fir (Postojna, Kočevje) dominate also in having large diameter silver fir trees, whereas in other regions (e.g. Nazarje, Kranj, Maribor) small diameter silver fir trees are prevalent. Ddevelopmental stage structure shows that in forest stands with silver fir there is a higher share of timber phase, stands in regeneration, youth stands and selective forests. Considering regeneration we can conclude, that more intensive decreasing trend in silver fir share is expected in the Ddinaric phytogeographic region than in northern parts of Slovenia. Successful regeneration due to lower red deer population and balanced stem diameter structure with higher proportion of small diameter trees promise easier conservation of silver fir in northern parts.

We analysed the characteristics of silver fir (Abies alba Mill.) occurrence and distribution in Slovenia using databases of the Slovenian Forest Service (SFS). Silver fir is the third most widely distributed tree species in Slovenia, occurring in approximately 40 % of total forest area, but abundantly in less than 10 %. Its share in total growing stock varies between separate forest management regions. It is more abundant in the Dinaric and part of the Pre-alpine phytogeographic regions. The highest share in total growing stock reaches at altitudes between 800 m and 1000 m above sea level, forests with silver fir cover the most extensive surface in the altitude belt from 1000 to 1200 m. Silver fir occurs abundantly in 11 syntaxes. Between them, silver fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum TREG. 57, syn.: Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR et al. 93) strongly prevail, followed by fir forests with fern (Dryopterido-Abietetum KOŠ.65, syn.: Galio rotundifolii-Abietetum BARTSCH.40). Silver fir diameter distribution considerably varies between separate forest management regions. The regions with the highest share of silver fir (Postojna, Kočevje) dominate also in having large diameter silver fir trees, whereas in other regions (e.g. Nazarje, Kranj, Maribor) small diameter silver fir trees are prevalent. Ddevelopmental stage structure shows that in forest stands with silver fir there is a higher share of timber phase, stands in regeneration, youth stands and selective forests. Considering regeneration we can conclude, that more intensive decreasing trend in silver fir share is expected in the Ddinaric phytogeographic region than in northern parts of Slovenia. Successful regeneration due to lower red deer population and balanced stem diameter structure with higher proportion of small diameter trees promise easier conservation of silver fir in northern parts. S podatki o gozdnih fondih Slovenije 2003 Zavoda za gozdove Slovenije smo analizirali značilnosti pojavljanja in razširjenosti jelke v Sloveniji. Jelka je tretja najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, pojavlja se na kakih 40 % površine gozdov, obilneje pa na manj kot 10 %. Njen delež po gozdnogospodarskih območjih močno variira, obilneje se pojavlja na dinarskem in delu predalpskega fitogeografskega območja. Nnajvišji delež v lesni zalogi doseže v gozdovih na nadmorski višini 800-1000 m, površinsko pa so gozdovi z jelko najbolj razširjeni v nadmorskem pasu 1000-1200 m. Jelka se obilneje pojavlja v 11 sintaksonih. Močno prevladujejo dinarska jelova bukovja, tem sledijo jelovja s praprotmi. Debelinska struktura jelke je med območji zelo različna. Območja z najvišjim deležem jelke (Postojnsko, Kočevsko) zbujajo pozornost tudi glede debelega lesa, nasprotno je v drugih območjih (Nazarje, Kranj, Maribor) razmeroma velik delež tankega drevja jelke. V sestojih z jelko je spremenjenost drevesne sestave v povprečju manjša kot na celotni površini gozdov. Struktura gozdov z jelko po razvojnih fazah kaže, da je v primerjavi z vsemi gozdovi tu več debeljakov, pomlajencev, prebiralnega gozda in mladovja. Upoštevajoč pomlajevanje lahko zaključimo, da se v dinarskem delu na splošno nakazuje bolj izrazit trend zmanjševanja deleža jelke v gozdovih kot v severnih območjih (Maribor, Nazarje). Uspešnejše pomlajevanje zaradi manj jelenjadi, ugodnejša debelinska struktura z relativno večjim deležem tanjšega drevja jelke obeta verjetno uspešnejše ohranjanje jelke v teh gozdovih.