Search

Članek se osredotoča na pojave, razvoje in potenciale male umetnosti (kleinkunsta) v slovenskem prostoru. Mala umetnost kot forma umetniškega odziva, ki prek raznolikih uprizoritvenih žanrov – kot so kabaret, nova burleska, improvizacijsko gledališče, stand up, intervencije v javni prostor, sodobni cirkus ter dragovski, kvirovski in LGBTQI+ scenski dogodki – podaja družbeni komentar obstoječe tradicionalistične, heteronormativne, patriarhalne in kapitalistične družbe. Članek okvirno razdela termin male umetnosti, njene umetniške in družbene prvine ter jo poskuša tudi konkretno prepoznati v lokalnem prostoru. Ta široki krovni pojem namreč zaznamuje heterogenost tematik in estetik, v Sloveniji pa ima še toliko bolj specifičen podton in položaj, saj maloštevilna populacija ovira razvoj in vpliv male umetnosti. Pri izboru ustvarjalk in ustvarjalcev male umetnosti sem se osredotočila predvsem na tiste, ki delujejo v sferi nevladnega sektorja, ustvarjajo kontinuirano, so umetniško kredibilni in niso tržno naravnani.

Članek se osredotoča na pojave, razvoje in potenciale male umetnosti (kleinkunsta) v slovenskem prostoru. Mala umetnost kot forma umetniškega odziva, ki prek raznolikih uprizoritvenih žanrov – kot so kabaret, nova burleska, improvizacijsko gledališče, stand up, intervencije v javni prostor, sodobni cirkus ter dragovski, kvirovski in LGBTQI+ scenski dogodki – podaja družbeni komentar obstoječe tradicionalistične, heteronormativne, patriarhalne in kapitalistične družbe. Članek okvirno razdela termin male umetnosti, njene umetniške in družbene prvine ter jo poskuša tudi konkretno prepoznati v lokalnem prostoru. Ta široki krovni pojem namreč zaznamuje heterogenost tematik in estetik, v Sloveniji pa ima še toliko bolj specifičen podton in položaj, saj maloštevilna populacija ovira razvoj in vpliv male umetnosti. Pri izboru ustvarjalk in ustvarjalcev male umetnosti sem se osredotočila predvsem na tiste, ki delujejo v sferi nevladnega sektorja, ustvarjajo kontinuirano, so umetniško kredibilni in niso tržno naravnani.

Razprava obravnava študijo primera uprizoritve Hlapec Jernej in njegova pravica v režiji Žige Divjaka, ki je nastala leta 2018. V prvem delu se osredotoča na specifičen format »dramskega besedila« v tej dokumentarni uprizoritvi, od koder izhajajo tudi nadaljnje analize dokumentarnih prvin in njihovih učinkov na ravni besedila, tekstovne strukture, likov, dramaturgije in navsezadnje zaznave zunanjega pogleda (občinstva, javnosti). Bistvena značilnost projekta je uporaba (remodulacija) prvoosebnih pričevanj, ki vpeljejo princip dobesednega (verbatim) gledališča, v tokratnem primeru gre za posredovanje neposrednih izkušenj s polja aktualnih prekarnih delovnih odnosov. Pripovedovana izkustva iz prve roke razgrnejo uvid v nevid(e)ne delavske populacije, ki so v razmerju do sodobnih »gospodarjev« (tajkunov) presenetljivo usklajene z razumevanjem odvzemanja pravic delavstvu, kot ga je dojemal Ivan Cankar. V drugem delu članek uprizoritev umešča v analitični diskurz, ki preči sociološke, politične in psihološke poglede na obstoj revščine, razredizma in razrednega sramu. V luči sodobnih kulturoloških teorij in umestitve Divjakovega Hlapca Jerneja v širši družbeni aspekt se pokaže, da prepletanje dokumentarnega gledališča in tematiziranje sodobnega delavskega razreda (problematičnih prekarnih razmerij) vzpostavljata izjemno pomembno umetniško pa tudi družbeno gesto; ta sočasno raziskuje učinke specifičnega režijskega koncepta, vnosa realnega v umetniški dogodek, in uveljavi kritično refleksijo izbrane tematike ter njenega umeščanja v javni prostor.

The paper analyses the introduction of the themes of poverty, social exclusion, classism and class shame into the field of contemporary Slovenian drama in the form of a case study. The documentary theatre production The Bailiff Jernej and His Rights (Hlapec Jernej in njegova pravica), directed by Žiga Divjak, was created in 2018 as one of the many events marking the 100th anniversary of the death of Ivan Cankar, the author of the work of the same title upon which Divjak based the performance. Divjak’s documentary reinterpretation of Cankar’s short story The Bailiff Yerney and His Rights performs an engaged gesture of empowerment of the invisible and underpaid working forces, who are thus given a voice in the public sphere. Divjak draws central thematic motifs such as precarious work, workers’ rights, subordination and poverty from Cankar’s “social tale” and, through the gesture of documentary research, transposes them to the present time, thus affirming the idea of the deep-rooted existence of the proletariat, even if, with a time lag, it appears today in a different form and with altered effects. The attribute is precisely the “play”, which could also be described as a “dramatic text” since the dramatic is inscribed into it not in terms of form and dramaturgical elements but as the essence and effect of documentary narratives.

The article focuses on the phenomena, developments and potentials of small arts (Kleinkunst) in the Slovenian space. Small arts are a form of artistic response that, through diverse performance genres – such as cabaret, new burlesque, improvisational theatre, stand-up, interventions in public space, contemporary circus, drag, queer and LGBTQI+ stage events – provides a social commentary on the existing traditionalist, heteronormative, patriarchal and capitalist society. The article elaborates the term small arts and its artistic and social elements and tries to identify it concretely in the local space. This broad umbrella term is characterised by the heterogeneity of its themes and aesthetics. In Slovenia, it has an even more specific undertone and position, as its development and influence are hampered by a small population. When selecting the creators of small arts, the author focused mainly on those working in the sphere of the non-governmental sector, who create continuously, have artistic credibility and are not market-oriented.