Search

Uvod: Hemodializni bolniki imajo slabše gibalne sposobnosti in so v povprečju manj telesno aktivni kot zdrava populacija. Učinki različnih vadbenih programov so pri teh bolnikih slabo raziskani. V največ primerih telesna vadba poteka v obliki med-dializnega kolesarjenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv dveh programov telesne vadbe na gibalno sposobnost, telesno sestavo in na krvne parametre pri hemodializnih bolnikih. Prvi program vadbe oziroma kontrolni program vadbe je vseboval med-dializno kolesarjenje. Drugi program vadbe oziroma eksperimentalni program pa je poleg med-dializnega kolesarjenja vseboval še pred-dializno vodeno telesno vadbo. Metode dela: Pred pričetkom vadbe smo 29 bolnikom, ki so pristali k sodelovanju v raziskavi, testirali moč zgornjih in spodnjih okončin. To smo izvedli s testom moč stiska pesti (dinamometer) in s testom 10 ponovitev vstajanja s stola. Vsem bolnikom smo z bioimpedanco izmerili sestavo telesa (pusta telesna masa in maščobna masa). Pri priključitvi na dializo smo vzeli tudi vzorec krvi in analizirali določene parametre (c-reaktivni protein, hemoglobin, holesterol itd.). Po začetnem testiranju smo bolnike naključno razdelili v dve skupini – kontrolno in eksperimentalno skupino. Eksperimentalna skupina je pred vsako dializo (3x tedensko) izvajala vodeno telesno vadbo z usposobljenim vaditeljem. Nato smo medicinske sestre tem bolnikom po priključitvi na dializni aparat prinesle še prilagojeno kolo za med-dializno kolesarjenje in jih med vadbo nadzorovale ter motivirale. Kontrolna skupina je izvajala samo program med-dializnega kolesarjenja po istem načinu kot eksperimentalna skupina. Obe vadbi sta potekali na vsak dializni dan (3x tedensko) v obsegu dveh mesecev (8 tednov). Po koncu tega obdobja smo ponovili vsa testiranja in primerjali rezultate. Rezultati: 27 bolnikov je uspešno zaključilo raziskavo. Eksperimentalna skupina je v primerjavi s kontrolno skupino statistično značilno izboljšala svoj rezultat v testu moč stiska pesti (p

Uvod: Nosečnost je obdobje fizioloških sprememb v telesu ženske. Prve spremembe se začnejo že po oploditvi jajčeca in se nadaljujejo vse do poroda. Nosečnost s pridruženo kronično ledvično boleznijo lahko povzroča resne zaplete pri zdravju nosečnice in plodu, saj je tveganje za nastanek zapletov pri kronični ledvični bolezni večje kot pri ženski brez pridruženih kroničnih bolezni. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom strokovne in znanstvene literature opisati anatomske in fiziološke spremembe v nosečnosti in predstaviti vpliv kronične ledvične bolezni na nosečnico in plod. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Uporabili smo pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku. Iskanje literature je potekalo od aprila do novembra 2020. Literaturo smo poiskali v bazah podatkov: PUBMED, MEDLINE, CINAHL, SCIENCE DIRECT, DLIB in prek sistema COBISS+. Rezultati: V vsaki nosečnosti se lahko pojavijo zapleti, vendar redkeje kot pri nosečnici s pridruženimi kroničnimi boleznimi. Zato je svetovanje specialistov pri načrtovanju in spremljanju nosečnosti ključno za varen potek nosečnosti s kronično ledvično boleznijo. Ženski z ekstremno povišanimi vrednostmi koncentracije serumskega kreatinina in znižanimi vrednostmi glomerulne filtracije se nosečnost odsvetuje. Pri ženski s kronično ledvično boleznijo lahko pride do resnih zapletov, kot so prezgodnji porod, porod s carskim rezom, nedonošenost, intrauterina smrt ploda in smrt nosečnice. Razprava in zaključek: Ženski s kronično ledvično boleznijo se nosečnost svetuje čim zgodnejšem poteku bolezni. Nosečnica naj bo pod rednim strokovnim nadzorom zaradi spremljanja poteka nosečnosti in zgodnjega odkrivanja zapletov, ki so lahko tveganje za nosečnico in plod. Introduction: Pregnancy is a period of physiological changes in a woman's body. First changes occur after egg fertilization and continue to take place until labour. Pregnancy with associated chronic kidney disease can cause serious health complications in pregnant women and foetuses. The risk of chronic kidney disease complications is higher in pregnant women with associated chronic diseases than in women with no associated chronic diseases. Purpose: The aim of the paper is to describe, through an overview of professional and scientific literature, anatomical and physiological changes during pregnancy and present the impact of chronic kidney disease on pregnant women and foetuses. Methods: In the paper, a descriptive work method is used. We carried out an overview of professional and scientific literature written in Slovene and English. The literature was searched from April to November 2020, and obtained on the PUBMED, MEDLINE, CINAHL, SCIENCE DIRECT, and DLIB databases as well as through the COBISS+ system. Results: During each pregnancy, different complications may occur, which are more common in pregnant women with associated chronic diseases. A key factor in ensuring safe pregnancy is consultation with specialists regarding how pregnancy is planned and monitored. However, complications can be expected in women with associated chronic diseases. Kidney impairment and impaired kidney function may even become more severe due to pregnancy. Health specialists advise against pregnancy in case of extremely increased concentrations of serum creatinine and decreased values of glomerular filtration. All changes and serious complications may result in a premature labour, caesarean section, prematurity, intrauterine foetal demise and maternal death. Discussion and conclusion: Women with a chronic kidney disease are advised to get pregnant in the early stage of the disease. Pregnant women should be under regular professional supervision in order to monitor the course of pregnancy and early detect possible complications, which can be a risk to pregnant women and foetuses.

Kronična ledvična bolezen je eden od svetovnih zdravstvenih problemov zaradi naraščajoče incidence, prevalence, obolevnosti, umrljivosti in visokih stroškov. Posledice kronične ledvične bolezni se poleg ledvičnih odpovedi odražajo skoraj na vseh organskih sistemih, najpomembnejši zaplet so srčno-žilne bolezni. Zaradi pomanjkljive opredelitve definicije in klasifikacije kronične ledvične bolezni je bila le-ta dokaj pogosto neprepoznana in nezdravljena. Nedavno sprejete ameriške klinične praktične smernice obsegajo definicijo in petstopenjsko klasifikacijo kronične ledvične bolezni ter opredelitev tveganja izgube ledvične funkcije in razvoja srčno-žilnih bolezni. Medicinska sestra je odgovorna, da uči bolnika ali posameznika, kakšen je »zdrav« življenjski slog. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega dobi bolnik ustrezne informacije, znanja, veščine in spretnosti, ki mu omogočajo zdravo življenje. V diplomski nalogi želimo na podlagi študije primera opisati in pojasniti vlogo zdravstvene nege in vzgoje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo, predstaviti razvoj, potek in zdravljenje kronično ledvične bolezni ter predstaviti bolnika s kronično ledvično boleznijo. A chronic kidney disease is one of the world’s health problems because of increased incidence, prevalence, morbidity, mortality and high costs. The consequences of a chronic kidney disease are reflected, next to the kidney failure, on almost all organic systems, the most important complication are heart-vascular diseases. Because of deficient definition and classification of chronic kidney disease it has been rather often unrecognized and untreated. Recently accepted American clinical practical guidelines comprise the definition and five-degree classification of chronic kidney disease as well as the estimates of risk of kidney function loss and development of heart-vascular diseases. A nurse is responsible for teaching a patient or an individual about healthy lifestyle. Health care education is a long process, where a patient gets suitable information, knowledge and skills to make healthy life possible. In this diploma work, based on a case study, we described and explained the role of nursing care and patient’s educational process who have chronic kidney disease. We also wanted to introduce the development, course and treatment of a chronic kidney disease and to introduce a patient with chronic kidney disease.