Search

Regent Street is a comprehensive urban project by John Nash, from the year (1825). In its irregularity, it is fulfilling more than just the aesthetic demands. This street in the centre of London, represents a traffic vein, a turist attraction and a world famous shopping destination. The architect of the project left a marck of his theoretical knowledge, determination and ingenuity, which has manifested in a thouthfull plan, that now forms one of the most wonderful ambients of London. The article consists of a short biography of the architect and interpretation of plans social background, a detailed description of the plan itself and its importance in urban planning and author‘s commentary.

Prispevek opisuje, analizira in vrednoti izvirni pristop slovenskih in hrvaških arhitektov-urbanistov k načrtovanju in izgradnji obširne širitve hrvaškega obmorskega mesta Split v sedemdeseti letih dvajsetega stoletja. Opisane so okoliščine nastanka in razvoja projekta Split III ter ovrednoten pomen načrta in njegove realizacije za razvoj urbanistične misli in prakse v smeri gradnje človeku prijaznih mest. Za ta namen smo uporabili gradivo in izsledke iz doktorske disertacije Višnje Kukoč (Kukoč, 2013), med katerimi je posebej pomemben v prilogah predstavljen izvirni in tudi za današnji čas izjemno poveden intervju z osrednjim akterjem projekta, letos preminulim arhitektom in urbanistom, Vladimirjem Bracom Mušičem. Končno ugotavljamo, da je Split III koristna in dragocena izkušnja, ki je v teorijo urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja prispevala bistveno spoznanje, da uspešen in humani razvoj sodobnih mest temelji predvsem na načrtovanju strategij za doseganje razvojnih ciljev, katerih posledica, in ne cilj, je ustrezna urbana oblika.

Z diplomsko nalogo bom v središču mesta Ljubljane v mestnem predelu Ajdovščina poskusila rešiti problem nefunkcionalnega območja, ki s trenutno nejasno orientacijo pod in nad nivojem mestnega pritličja slabi identiteto kraja. S predlagano urbanistično idejno zasnovo bom ob upoštevanju scenarija, da speljemo javni železniški prevoz pod Slovensko cesto, in ob upoštevanju analiziranih načel iz literature skušala izboljšati slabo povezanost podhoda Ajdovščina v omrežje javnega prostora mesta. With my diploma thesis I will try to solve the problem of a non-functional area in the city centre of Ljubljana, in the Ajdovščina district, which weakens the identity of the place with its currently unclear orientation below and above the city ground floor level. Taking into account the scenario of running public rail transport under the Slovenska cesta and the principles analysed in the literature, I will try to improve the poor connectivity of the Ajdovščina underpass in the public space network of the city with the proposed urban conceptual design.

Diplomska naloga je osredotočena na problem poplav zaradi prekomerne uporabe vodoprepustnih tlakovanih površin v urbanih središčih. Projekt se navezuje na izbrani scenarij s prometno ureditvijo Slovenske ceste ob predpostavki, da se javni prevoz umakne pod zemljo. S pomočjo tega in opravljenih analiz sem želela izboljšati prepustnost tlakovanih površin na območju Slovenske ceste v Ljubljani, na odseku med Cankarjevo cesto in Štefanovo ulico. Rezultat celotnega projekta je urbanistična idejna zasnova tlakovanja Slovenske ceste na obravnavanem odseku. The thesis focuses on the problem of flooding caused by the overuse of water-permable paved surfaces in urban centres. The project relates to the selected scenario with the traffic layout of the Slovenska cesta, assuming the public transport is withdrawn undergorund. With this and the analyses carried out, I wanted to improve the permability of the paved surfaces in the area of Slovenska cesta in Ljubljana, on the section between Cankarjeva cesta and Štefanova ulica. The result of the whole project is an urban conceptual design for paving of Slovenska cesta section.

Upravljanje skupnih površin v soseskah je proces, ki je soočen z različnimi izzivi, ki jih povzamem v teoretičnem delu te naloge. V obstoječih soseskah se s temi izzivi soočajo na različne načine, kar sem predstavil z analizo referenčnih primerov sosesk Murgle, dela Šišenske soseske 6 in soseske Novo Brdo v izgradnji. Rezultat naloge je model upravljanja soseske ob Litijski cesti, ki odgovarja na izzive, povzema obstoječe dobre prakse in se izogiba že zaznanih problemov. Več izzivov pri upravljanju obstoječih sosesk ostaja aktualnih zaradi premajhne pozornosti na tem področju pri njihovem načrtovanju. Z vključevanjem načrtovanja upravljanja v proces načrtovanje teh sosesk bi se jim v prihodnosti lahko izognili.

Cilj diplomske naloge je analizirati argumente teorije kolažev iz knjige Collage City (Colin Rowe, 1978), v kateri avtor predpostavlja iskanje ravnotežja in kompromisov med zgodovinskim ter modernim mestom. Razložil bom pojme ter klasifikacije urbanih artefaktov, predstavljenih v knjigi. Izbral in opredelil bom artefakte, s katerimi bom delal. Metodo kolažev bom uporabil kot kritiko načrtovanega naselja na lokaciji Ljubljana Polje, Zaloška cesta, ki sem ga oblikoval pri predmetu Urbanistično projektiranje 3. Prvoten projekt na lokaciji bom ponovno analiziral s pomočjo Rowejeve formalne analize ter Lyncheve zaznavne analize. Na ugotovitvah obeh ter širši kritiki projekta bom snoval novo rešitev s pomočjo teorije kolažev. V zaključku naloge bom situacijo načrtovanega naselja Ljubljana Polje predstavil kot morfološko enoto ter opredelil prostorske odnose med urbanimi artefakti.

Število avtomobilov se je v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih petkrat povečalo, čemur so mesta sledila s povečevanjem parkirne ponudbe. Velenje od preostalih mest v tem ni drugačno. Ker se vsaka vožnja z avtomobilom začne in konča na parkirnem mestu, se lahko z upravljanjem parkiranja zagotovi bolj raznoliko ponudbo javnih prostorov, boljšo dostopnost mestnih središč za vse oblike mobilnosti, vključno z avtomobili, cenejše cene in najemnine nepremičnin, boljše lokalno gospodarstvo in nenazadnje manjše onesnaževanje. Parkirna situacija se lahko izboljša tako z organizacijskimi in infrastrukturnimi kot ozaveščevalnimi ukrepi, do najprimernejših ukrepov pa lahko privede le dobro poznavanje obstoječega stanja. Med parkirnimi analizami je najbolj povedna analiza parkirnega utripa, s katero pridobimo vpogled v to kako je parkirišče zasedeno skozi dan in koliko časa je parkirano posamezno vozilo, s tem pa tudi kdo tam parkira. Priložnosti, ki se kažejo ob izvedbi predlaganih parkirnih ukrepov, so podlaga za urbanistične preureditve štirih vzorčnih območij oblikovanih po meri človeka.

V diplomski nalogi obravnavamo trajnostno rabo energije v naselju Šentvid pri Ljubljani. Namen dela je preveriti samozadostnost naselja z vidika energije. Raziskali smo ali je z računskimi metodami možno dobro oceniti porabo in nastanek energije v naselju. Iskali smo povezavo med energijsko samozadostnostjo in urbanističnim načrtovanjem. Ocenjevali pa smo tudi možnost ali lahko naselje preživi z lastnimi viri (obnovljivimi viri energije). V nalogi smo z izračuni dokazali skupno porabo energije v naselju. Izračuni se nanašajo na porabo energije za ogrevanje in hlajenje prostorov, za ogrevanje sanitarne vode, za osvetlitev objektov, za zabavno elektroniko, za javno razsvetljavo, za prevozna sredstva ter za rabo toplotne črpalke. Izračunali pa smo tudi proizvod trajnostne energije s pomočjo sončne energije, s pridobivanjem biodizla ter z uporabo toplotnih črpalk. Kljub trajnostnemu pristopu rabe energije je naše naselje še vedno odvisno od neobnovljivih virov energije, saj porabi več energije, kot jo lahko ustvari. Naselje, v katerem živi 5000 prebivalcev, kljub trajnostnim ukrepom, skupno porabi 425 345 kWh na dan. Učinkovito izrabo obnovljivih virov energije preprečuje prav lokacija naselja, saj ni veliko sončnega obsevanja in hitrost vetra ni velika. Velika poraba energije pa je tudi rezultat prevelikega števila prebivalcev naselja ter njihovega netrajnostnega načina življenja.