Search

Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov

Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.

V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov.

Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo Copper tolerance by wood decay fungi is one of the most important problems in the field of wood preservation. These fungi are potential danger for preserved wood in use, wood with expected lifetime of 30 years. Although, the nature of the fungal tolerance is still not completely understood. The resistance of some species of wood decay fungi to copper has been connected to their production of copious amounts of oxalic acid. However, oxalic acid production is not the only factor responsible for this phenomenon. Laboratory experiments showed that one other important mechanism is active copper transport of copper tolerant fungi and diffusion of copper by intolerant ones

Copper tolerance by wood decay fungi is one of the most important problems in the field of wood preservation. These fungi are potential danger for preserved wood in use, wood with expected lifetime of 30 years. Although, the nature of the fungal tolerance is still not completely understood. The resistance of some species of wood decay fungi to copper has been connected to their production of copious amounts of oxalic acid. However, oxalic acid production is not the only factor responsible for this phenomenon. Laboratory experiments showed that one other important mechanism is active copper transport of copper tolerant fungi and diffusion of copper by intolerant ones Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo

V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov.

Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.