Search

Na podlagi opazovanja ptic v kočevskem gozdno gospodarskem območju in popisov ptic v dinarskih jelovo bukovih pragozdnih ostankih smo ugotavljali vpliv ekoloških (gozdna združba, nadmorska višina, naklon terena, relief, obrod nekaterih drevesnih in grmovnih vrst idr.) in drugih dejavnikov (gozdnogospodarskih razred, razvojna faza gozda, lesna zaloga, predpisan etat,lovno gospodarjenje) na razporeditev izbranih ptic v gozdovih kočevske. Izbrane vrste ptic so bile: kozača (Strix uralensis), koconogi čuk (Aegolius funereus), malo skovik (Glaucidium passerinum), gozdni jereb (Bonasa bonasia),črna žolna (Dryocopus martius), belohrbti detel (Dendrocopos leucotos), triprsti detel (Picoides tridactylus) in mali muhar (Ficedula parva): Največ opazovanj je bilo v mesecu aprilu in maju, največ v višjih nadmorskih višinah in na severnih legah. Na najbolj skalovitih legah v višjih legah na sušicah iglavcev se zadržuje triprsti detel. Posamezne niše sov se razmeroma dobro prekrivajo, medtem ko plezalcev slabše. Kozača zaseda bolj produktivna rastišča, ostale vrste sov so tam, kjer ni večjih vrst. Od obravnavanih vrst ima najširšo ekološko nišo kozača, najožjo pa malo skovik. Nižje lesne zaloge in večja mozaičnost sestojev so v habitatni gozdnega jereba. Trendi razvoja gozdov so kratkoročno ugodni za večino obravnavanih vrst ptic. Vse obrvnavane vrste so na seznamu varovalnih vrst v omrežju Natura2000 za katere pa se razmere v njihovih habitatih ne bi smele poslabšati. Naloga bo lahko pripomoček za conacijo in načrtovanje upravljanja obravnavanih vrst ptic. magistrsko delo

Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Bird species diversity in the stages of secondary forest succession in Ko~evjeregion is described. In the area of the abandoned village of Kumrova vas bird species composition is more diverse than in the late successional andclimax stands. In total, 35 bird species were registered just four of themare present on all of the seven sample plots. Some endangered species werepresent, e.g. Picus canus, Dendrocopos minor, Lanius collurio, Streptopelia turtur , Strix uralensis. Successional stages increase bird species diversity therefore they should be at least partly maintained. For the same reason, pioneer tree species should be preserved in natural (climax) forests.

The article presents some fundamental factors which influence protected bird species included in Natura 2000 and presents some interspecific interactions and issues which may influence the distribution of protected species in forests. Minimum criteria for the conservation of forest habitats of forest owls and grouse species are given. The author maintains that protected speciesare inadequately included in forest management planning. In everyday forest work foresters should devote more attention to new nature conservation issues. V prispevku je predstavljenih nekaj osnovnih dejavnikov, kateri vplivajo na zavarovane vrste ptic Nature 2000 ter prikazani nekateri medvrstni odnosi in dejavniki, kateri lahko vplivajo na razporeditev varovanih vrst v gozdovih. Zagozdne sove in koconoge kure so predstavljeni minimalni kriteriji v gozdovihza ohranitev njihovih habitatov. Avtor ugotavlja, da so varovane vrstepremalo vključene v gozdno gospodarsko načrtovanje. Pri vsakdanjem delu vgozdu mora gozdarstvo nameniti večjo pozornost novim naravovarstvenim vsebinam.

The paper sets out to assess the distribution of the Ural Owl Strix uralensis macroura in Slovenia. In the breeding season it occurs between 150 and 1,600 ma. (1st and 3rd quartile between 660 and 1,100 m a.; median = 850 m a.), while in the nonbreeding and winter periods it is found some-what lower, i.e. between 180 and 1,230 m a. (1st and 3rd quartile between 300 and 850 m a.; median = 550 m a.) In Slovenia, the Ural Owl is considered a species with high tolerance in altitudinal distribution; its occurrence depends not so much on altitude but on habitat, where an important role is played by the state of the forest in which it lives, particularly by the proportion of old trees or their older phases of development. The majorityof Ural Owls in Slovenia inhabit the Dinaric zoogeographical region, where they live mostly in beech and fir forests Omphalodo-Fagetum s. lat., butcan be also found in other forest associations: Lamio orvale-Fagetum s. lat., Anemone trifoliae-Fagetum, Ranunculo- Fagetum, Adenostylo glabrae-Piceetum and Pseudostellario-Quercetum roboris. In winter, the Ural Owl was observed a number of times in habitats untypical of this species: opencultural landscapes, parks, orchards and urban environments. The majoritv of the Ural Owl's nest found in Slovenia were situated in tree holes and stumps (71.4%) at the height ranging from 1 to 10 m (avg. 5.2 m) from the ground. Less often (19.0%) they were found in stick nests of birds of prey (Common Buzzard Buteo buteo, Honey Buzzard Pernis apivorus) at heights rangingfrom 8 to 18 m (avg. 12 m) from the ground, once (4.8%) in nestbox and once on the ground. Some high ecological densities of these birds were established at separate Slovene localities, i.e. from 2-3 pairs/10 km2 (Krim Mountains, Ribnica-Kočevje district) to 4-5 pairs/10 km2 (Trnovski gozd, Mt. Snežnik). (Abstract truncated at 2000 characters.) Članek obravnava razširjenost kozače Strix uralensis macroura v Sloveniji v gnezditvenem in negnezditvenem obdobju, njeno višinsko razširjenost, habitat, gnezditveni prostor ter populacijske ocene in ekološke gostote, ugotovljene v Sloveniji. Podatki so bili zbrani iz literature in od opazovalcev, ekološke gostote pa so bile ugotavljane s posnetki oglašanja. Kozača je bila v Sloveniji odkrita na devetih območjih (21% slovenske površine). Obravnavano jetudi območje Čičarije (JZ Slovenija), kjer je bila vrsta ugotovljena le na hrvaški strani, s Štajerske (Pohorje, Haloze; SV Slovenija) pa ni zanesljivih novejših podatkov. V gnezditvenem obdobju je v Sloveniji razširjena med 150 in1.600 m (1. in 3. kvartil med 660 in 1.100 m; mediana = 850 m), medtem ko sev negnezditvenem in zimskem obdobju spusti v nižje lege med 180 in 1.230 m (1. in 3. kvartil med 300 in 850 m; mediana = 550 m). Kozača je v Sloveniji vrsta z veliko toleranco v višinski razširjenosti in je bolj kot od nadmorske višine pri razširjenosti odvisna od habitata, kjer ima pomembno vlogo stanje gozda, predvsem delež starega drevja oziroma starejših razvojnih faz. Največ kozač v Sloveniji živi v dinarski zoogeografski regiji, kjer večinoma poseljujejo gozd bukve z jelko Omphalodo-Fagetum s. lat., živi pa tudi v drugih gozdnih združbah: Lamio orvale-Fagetum s. lat., Anemonetrifoliae-Fagetum, Ranunculo-Fageturrt, Adenostylo glabrae-Piceetum, Pseudostellario-Quercetum roboris in Pseudostellario-Carpinetum betuli. Pozimije bila kozača večkrat opazovana tudi v zanjo precej netipičnih habitatih: odprta kulturna krajina, parki, sadovnjaki in urbana okolja. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih.)

Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem.

Bird species diversity in the stages of secondary forest succession in Kočevjeregion is described. In the area of the abandoned village of Kumrova vas bird species composition is more diverse than in the late successional andclimax stands. In total, 35 bird species were registered; just four of themare present on all of the seven sample plots. Some endangered species werepresent, e.g. Picus canus, Dendrocopos minor, Lanius collurio, Streptopelia turtur , Strix uralensis. Successional stages increase bird species diversity; therefore they should be at least partly maintained. For the same reason, pioneer tree species should be preserved in natural (climax) forests. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Kočevskem. V zaraščajoči se Kumrovi vasi je pestrost ptičjih vrst višja kot v okoliških odraščajočih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le štiri vrste živijo na vseh točkah. Evidentirali smo tudi ogrožene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkozačo. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospeševati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih.

In Slovenia, the Ural Owl is a relatively poorly researched specie, which means that data on its breeding are very few indeed. In the forests of Kočevjeand Ribnica it occurs in a belt of mixed fir-beech woodland (Abieti-Fagetum dinaricum(, most often at altitudes ranging from 700 to 1000 m a. The Ural Owl's young and nests were found in spring and summer at eleven different localities, and on two occasions the climbing young were observed even in August. The nests and the young were found in somewhat old and slightly lit through stands of beech, fir and spruce (and only exceptionally elswhere)...