Search

This study investigates the spatial distribution of karst in Slovenia using advanced GIS technologies and accurate lithology, hydrology, and digital relief data. Previous approaches led to an incomplete understanding of karst distribution, as they focused on carbonate lithologies and surface features. Our integrated two-step identification method, involving GIS layer overlays and manual review of lithology data, resulted in a comprehensive digital spatial database. We found that karst covers 49.7% of Slovenia's total area, with a diverse range of associated lithologies. This research has important implications for managing and protecting karst aquifers, forest planning, agricultural subsidies, and glacial geomorphology studies, and enables further processing and enhancement by the karst research community.

Raziskava korozijskih uravnav v Sloveniji podaja sistematično klasifikacijo korozijskih uravnav na podlagi njihovih geoloških in morfoloških značilnosti. Klasifikacija jih združuje v štiri kategorije: kraški ravnik, suho kraško polje, robna uravnava kontaktnega krasa in robna uravnava fluviokrasa. Kraški ravniki so največji in nastanejo z denudacijo v stabilnih tektonskih in hidrogeoloških razmerah. Suha kraška polja so zaprte živoskalne kotanje le mestoma prekrite s sedimenti. Robne uravnave kontaktnega krasa so nastale na stiku kraških in nekraških kamnin. Robne uravnave fluviokrasa so nastale z večfaznim razvojem kraških polj zaradi tektonske dejavnosti. Ta raziskava prispeva k boljšemu razumevanju korozijskih uravnav in lahko pomaga pri njihovi identifikaciji in upravljanju v kraških območij.

Zrenjski ravnik je kraška uravnava v severni Istri na Hrvaškem, ki ima na severnem in južnem robu obsežna območja ponornega kontaktnega krasa. Vodotoki pritekajo z eocenskih klastičnih kamnin in ponikajo v zakrasele karbonatne kamnine pretežno kredne starosti. Na območju smo opravili morfografsko, morfostrukturno in morfometrično analizo in nato morfogenetsko in morfodinamično interpretacijo. Zaključili smo, da je razvoj kontaktnega krasa potekal vsaj v treh različnih fazah. Najprej je deloval kot korozijska uravnava v plitvem krasu, kasneje je prišlo do tektonskega dviga in antecedentnega vrezovanja vodotokov v korozijsko uravnavo. Šele v zadnji fazi je prišlo do pretočitve površinskih tokov v podzemlje in oblikovanja kontaktnega krasa.

Proučevano območje Žibrške planote z okolico je z morfografskega vidika eno od najbolj pestrih fluviokraških območij v Sloveniji. Namen naše raziskave je interpretacija fluviokraških oblik in procesov ter načina delovanja fluviokraških geomorfoloških okolij. V raziskavi smo interpretirali delovanje fluviokraškega površja Žibrške planote in dolin, ki planoto razčlenjujejo. Pojasnili smo tudi delovanje dolin v okolici Žibrške planote, kjer so se površinski vodotoki pretočili v kraški vodonosnik, ter interpretirali geomorfološki razvoj Hotenjskega in Logaškega kraškega polja.

We describe a systematic and data-driven approach to karst terminology where knowledge from different textual sources is structured into a comprehensive multilingual knowledge representation. The approach is based on a domain model which is constructed in line with the frame-based approach to terminology and the analytical geomorphological method of describing karst phenomena. The domain model serves as a basis for annotating definitions and aggregating the information obtained from different definitions into a knowledge network. We provide examples of visual knowledge representations and demonstrate the advantages of a systematic and interdisciplinary approach to domain knowledge.

Kraška polja so kotanje v krasu, ki so zelo pogoste zlasti na Dinarskem krasu. Kljub številnim skupnim značilnostim se pojavljajo v zelo različnih kraških okoljih in delujejo na različne načine. V raziskavi je predstavljena nova tipizacija kraških polj, ki poenostavlja dosedanje tipizacije. Polja opredeljuje glede na geomorfološko okolje, v katerem se pojavljajo, kot ojezerjena, prelivna, pritočna in predledeniška. V raziskavi smo na osnovi nove tipizacije opredelili vseh 35 kraških polj v Sloveniji.

Within the area of Upper Pivka there is a number of intermittent lakes because of oscillation of water table level close to the surface i.e. shallow karst. Our survey was focused on morphogenetic interpretation of depressions hosting intermittent lakes by means of classic morphographic mapping and sediment analyses that was supported by electrical resistivity tomography. We can interpret at least two different morphogenetic types of depressions. One type are depressions which are periodically inundated uvalas positioned in-between conical hills. The second type are circular depressions within karst plain that are collapse dolines filled with extensive flood deposits up to several metres thick.

Na temelju jednojezičnog korpusa na hrvatskom jeziku provedena je analiza kombinacijskog potencijala ključnih naziva kako bi se odredila relevantna pojmovna obilježja za kategorizaciju krških fenomena. Korpusni rezultati ukazali su na važnu ulogu pridjeva u određivanju geomorfoloških pojmova i njihovo svrstavanje unutar taksonomije. Predloženim modelom organizacije specijaliziranih pojmova i njihovih modifikatora u radu se nastoji predvidjeti odnos između nominalnih osnova i pridjevskih modifikatora uz pretpostavku da je skup pojmovnih odnosa uvjetovan semantičkom kategorijom pojma, tj. imeničke osnove. Analiza potvrđuje pretpostavku prema kojoj su atributi nužan element definicijskih obrazaca krških fenomena. Osim toga rezultati istraživanja ilustriraju povezanost kombinacijskog potencijala članova pojedine klase i vrijednosti atributa po kojima se članovi međusobno razlikuju.

Planota Grabovica je korozijska uravnava v južnem delu Bosne in Hercegovine. Za celotno območje je značilen pretočni kras, kjer podzemni tokovi, ki ponikajo na Duvanjskem polju, odtekajo v smeri izvirov na Livanjskem polju. V tej raziskavi smo izdelali morfografske in morfometrične analize površinskih in podzemskih oblik, predvsem udornic, denudiranih jam ter aktivnih in reliktnih jamskih sistemov. Interpretirali smo morfogenezo in preteklo hidrološko delovanje proučevanega območja.

Koncept geodiverzitete obstaja že več kot 20 let. Večina metod vrednotenja geodiverzitete se uporablja za ugotavljanje geokonzervatorskega ali geoturističnega potenciala. Metode, s katerimi bi lahko vrednotili izobraževalni potencial geodiverzitete, so zelo redke. Glavni cilj našega članka je podati novo metodo vrednotenja geodiverzitete za določanje izobraževalnega potenciala proučevanega območja. Metoda je uporabna za učne namene, ko učitelji načrtujejo organizacijo strokovnih ekskurzij ali terenskega dela.

The article presents a new method for geodiversity evaluation, which was evaluated in the Upper Pivka karst area. The method is based on entire area evaluation on the basis of spatial distribution of geodiversity elements and terrain ruggedness. The method was developed for the purpose of objective and systematic geodiversity evaluation on various sites. In this article, we applied the method in the Upper Pivka area, where it demonstrated to be very useful.

Kljub številnim načinom vrednotenja geodiverzitete prevladujejo predvsem metode, ki temeljijo na subjektivno zasnovanih kriterijih, kar se kaže v kvaliteti in primerljivosti pridobljenih podatkov. Namen članka je predstaviti aplikacijo metode vrednotenja geodiverzitete, ki v veliki meri izloča subjektivne dejavnike. Metodo, s katero smo izračunali indeks geodiverzitete na podlagi hrapavosti površja in prostorsko razporeditev geodiverzitete, smo uporabili na območju Rakovega Škocjana.

Vrtače so najbolj pogoste kraške oblike zmerno toplega pasu, saj njihov nastanek navadno pripisujemo kemičnem preperevanju oziroma koroziji, ki je najbolj tipičen proces na krasu. V članku smo ponovno ovrednotili nastanek dveh najbolj tipičnih primerov korozijskih vrtač, ki jih je podal Cvijić. V raziskavi smo ugotovili, da oba primera, ki predstavljata temelje korozijske razlage nastanka vrtač, pravzaprav nista nastala s korozijo površja. Namen članka je podati dvom o razumevanju nastanka najbolj tipičnih kraških oblik.

Kupreško polje se nahaja na dinarskem krasu v zahodni Bosni in Hercegovini. V bližini severovzhodnega roba polja leži skupina udornic, ki se imenujejo japage. Rezultati raziskave so pokazali, da je razporeditev te skupine udornic pogojena s kamninsko sestavo, ki je vplivala na razvoj jamskega sistema, ki spodkopava material pod udornicami. Prisotnost spodkopavanja in prav tako površinske rečne akumulacije sta bistveno vplivala na oblikovanost dnov udornic.

Krasno polje se nahaja v severnem Velebitu v Dinarskem gorstvu na Hrvaškem. Kraško polje je popolnoma zapolnjeno s prodom in v hidrološkem pogledu neaktivno. Ugotovili smo, da so bila pobočja nad poljem v hladnejših obdobjih pleistocena izrazito preoblikovana z ledeniškim delovanjem. Tako so predledeniški vršaji zapolnili kraško kotanjo pod njimi in oblikovali piedmontski tip kraškega polja. Domnevamo, da je bilo kraško polje zapolnjeno s predledeniškim materialom vsaj v dveh različnih poledenitvenih fazah.

Članek prinaša rezultate preučevanja ledeniških ostankov iz časa zadnjega poledenitvenega viška na območju Logarske doline v Kamniško-Savinjskih Alpah. Namen članka je reinterpretirati dosedanje ugotovitve in podati novo tolmačenje obsega viška zadnje poledenitve na tem območju. S pomočjo ugotovitev, pridobljenih s terenskim delom, so bile opravljene morfometrične analize, po katerih smo začrtali skrajno mejo poledenitvenega sunka in izdelali tridimenzionalno rekonstrukcijo topografije površja takratnega ledenika.

Trnovski gozd je visoka kraška planota na dinarskem krasu zahodne Slovenije, ki so jo v pleistocenu preoblikovali tudi ledeniški procesi. Ugotovili smo, da je severna pobočja in podnožje najvišjega osrednjega grebena Golaki pokrival ledenik s površino 4,8 km2 in največjo debelino okoli 180 m. V več odtočnih ledenikih je padal preko strme reliefne stopnje v dolini Belce in Trebuše ter na Hudo polje. Prisojna pobočja Golakov niso bila poledenela. Z metodama deleža akumulacijskega dela ledenika ter zgornje meje bočnih moren smo izračunali ravnovesno mejo ledenikov na višini 1240 m.

Biokovo je gorski masiv v obalnem delu Dinarskega gorstva na Hrvaškem. S podrobno morfografsko in morfometrično analizo najvišjega dela gorskega masiva smo določili obseg in značilnosti mlajšepleistocenske poledenitve. Izdelali smo rekonstrukcijo topografije ledenikov in izračunali višino njihove ravnovesne meje. Ugotovili smo, da sta bila severovzhodno pod vrhom Sveti Jure dva krniška ledenika s skupno površino 1 km2, ravnovesna meja pa je bila na višini 1515 m.

Na kraškem površju Slovenije najdemo več sto večjih udornic. Njihova dna lahko prekrivajo podorni bloki, melišča ali prst. Na ponornem obrobju krasa, kjer voda prenaša večje količine alohtonega materiala, so dna mnogih udornic zapolnjena z ilovnatimi sedimentnimi uravnavami. Podrobneje sem preučil 15 udornic v bližini Postojnskega jamskega sistema. Pokazalo se je, da so ilovnate sedimentne uravnave na istih nadmorskih višinah v večih sosednjih udornicah hkrati. Nivoji sedimentnih uravnav so primerljivi z višinami zapolnitev poplavne ilovice v bližnjih jamskih rovih. Proces sedimentacije in uravnavanja dnov udornic v nivoje je posledica poplav, ki so segale nad dna udornic in so povzročile sedimentacijo ilovnatega materiala in uravnavanje v njihovem dnu. Zato lahko na podlagi nadmorskih višin sedimenta v dneh udornic predvidevamo dinamiko sedimentacije v kraškem podzemlju, hkrati pa lahko na podlagi razvoja jamskega sistema ugotavljamo razvoj udornic. Several hundred collapse dolines are recorded on the Slovenian karst surface. Their fl oors are covered with boulders, scree or a soil layer. In ponor karst areas, where water transports signifi cant amount of allochtonous material, many collapse doline fl oors are made level by deposits of loamy sediment. This discussion relates to a detailed study of 15 collapse dolines near the Postojna cave system. Loamy sediment appears within several neighboring collapse dolines and covers their fl oors at approximately the same altitude. The sediment level preserved in the collapse dolines is commonly at the same elevation as fl ood loam deposits within nearby caves. It transpires that the fl attening of the collapse doline fl oors is a result of fl ooding inside the karst that extended above the original fl oors of the collapse dolines. It is possible to predict some of the sedimentation dynamics inside the karst on the basis of the elevations of the loamy sediments within the collapse dolines. On the other hand, it is also possible to fi nd out about collapse doline development by studying the processes inside cave systems.

Gorski masiv Stare Galičice je bil v pleistocenu izrazito preoblikovan z ledeniškim delova-njem. Na podlagi detajlnega morfografskega kartiranja ledeniških oblik je bil določen ob-seg poledenitve, ki je bil veliko večji kot ga navaja predhodna literatura. Osrednji del gor-skega masiva je prekrival ledeni pokrov, od katerega so navzdol odtekali odtočni ledeniki. Na podlagi morfometričnih analiz sledov poledenitve je bila ugotovljena ravnovesna meja viška zadnje poledenitve na nadmorski višini 1840 m.

Električna upornost tal je geofizikalna metoda, s katero se ugotavlja struktura tal pod površjem. Za preizkus uporabnosti metode so bili izdelani profili nad jamo Trhlovca in Divaško jamo ter njenim nadaljevanjem v brezstropi jami na pobočju Radvanja na Divaškem krasu. Rezultati kažejo, da votlih jamskih prostorov zaradi velike električne upornosti matične kamnine ni mogoče zaznati, lahko pa zaznamo jarke brezstropih jam in podzemne jame, ki so zapolnjene z ilovnatim sedimentom.

The article presents a detailed geomorphological analysis of collapse dolines on the Kras plateau in Slovenia with particular stress on the morphogenetic development of their floors covered with loamy sediment. Granulometric and mineral composition of the loamy sediment were analysed and the depths of sediment fills were established with electrical resistivity imaging (ERI). Collapse doline development and transformation processes are discussed, and various formation mechanisms of flat loamy doline floors are considered in the article. The results of the study revealed that loamy fills may represent sedimentation of suspended material from floodwaters that inundated the lower parts of the collapse dolines, or could have originated in now-demolished cave passages on the slopes that were filled with finer material. Some sediment has been accumulated as an aeolian deposit.

Predstavljena je brezstropa jama v Podbojevem lazu, v severozahodnem delu Rakovega Škocjana. Opisane so morfometrične in morfogenetske značilnosti več odsekov brezstrope jame in njene okolice. Brezstropa jama se je razvila iz epifreatičnega jamskega sistema, ki je deloval kot odtočni sistem iz doline Raka. Na podlagi podrobne morfometrične analize pobočij je bilo ugotovljeno, da brezstropa jama ni nastala sočasno. Zaradi neuravnanega površja je bil jamski strop denudiran postopoma.

Several types of contact karst are found within the Slovenian karst, but the most common is the ponor type, which usually develops at boundaries between flysch and limestone. One of these types is in the area of Vrhpoljska brda. In this contact karst area two types of alluvial fans appear on carbonate bedrock. Members of the first type are ordinary alluvial fans with active alluvial processes where flysch derived sediment covered limestone surface in a distinct fan shape. The other type, described as relict alluvial fans, is fan-shaped features preserved in the carbonate bedrock. These essentially bedrock landforms developed as a result of the gradual removal of pre-existing alluvial fan cover and the concurrent but non-uniform chemical denudation of the underlying carbonate bedrock. Geomorphologic and morphometric description of alluvial fans and relict alluvial are provided in the article and mechanisms of relict alluvial fans formation and transformation are discussed.

Članek predstavlja možnosti vizualnega preučevanja arheološkega potenciala ali arheološke valorizacije kraškega območja južnega dela Ribniške Male gore. Raziskovano območje je znano po jamskih najdiščih Lisičja jama in Koblarska jama. Do sedaj niso bili identifi cirani ostanki prazgodovinskih naselbin na površju. S terenskim preučevanjem in s pomočjo GIS-ov avtorja poskušata opredeliti potencialne možnosti za zgodovinsko poselitev na preučevanem območju. Drugi vidik njunih raziskav predstavlja sistematično pregledovanje horizontalnih jam na Koblarskem hribu. S preučevanjem naravnih, predvsem geomorfnih, in antropogenih procesov ter oblik v jamskih okoljih ugotavljata možnost zgodovinske rabe jam.

Na slovenskem krasu je več različnih tipov kontaktnega krasa. Najpogostejši je ponorni tip kontaktnega krasa, ki se pojavlja med fliši in apnenci. Najdaljši kontakt te vrste v Sloveniji je na območju Matarskega podolja v zahodni Sloveniji, kjer se pojavljajo mnoge kraške globeli, ki so značilne za kontaktni kras. Reliktni vršaji so značilne oblike kontaktnega krasa, ki nastanejo s postopno denudacijo flišne naplavine in kemično denudacijo karbonatne podlage na območjih vršajev. V raziskavi so bile proučene oblike in procesi na vršajih ter vpliv vršajev na razvoj okoliškega krasa.

V besedilu so obravnavani procesi oblikovanja in preoblikovanja udornic v neposrednem zaledju izvirov Ljubljanice pri Vrhniki. Podrobneje so proučene značilnosti in mehanizmi oblikovanja ilovnatih uravnav v dneh udornic. Uravnave v dneh udornic so posledica sedimentacije ilovnatega materiala iz poplavne vode, ki je ob višjih nivojih piezometra zapolnjevala dna udornic. Globina ilovnatih zapolnitev, ki večinoma presega globino 30 metrov, je bila ugotovljena z uporabo metode električne upornosti tal.

The Planina Polje is located in the northwestern part of Notranjsko Podolje, Slovenia. Annual floods cover the flattened floor of the polje at elevation 445 m a.s.l. and reach the depth of approximately 8 meters. Loamy sediments which were found on surface and subsurface features from the inflow part of Planina Polje up to the elevations of about 495 m a.s.l., indirectly show that floods in the past must have been much more extensive than the recent ones. Radiocarbon dating of flowstone layer from side passage Tiha Jama in Planina Cave revealed that the last such extreme floods appeared around 5,706 ± 49 BP. The time frame of the flood roughly corresponds with the Altithermal (8,000–5,000 BP). More humid mid-Holocene climate might be the main cause for the high floods on Planina Polje. Keywords: geomorphology, floods, radiocarbon dating (14C), Dinaric Karst, Planina Polje, Planina Cave.

The present paper is concerned with the modelling of the karst slope processes. A simple straightforward one dimensional physical model is introduced in order to assess basic behaviour of the slope development. The model takes in account mass continuity of weathered material, the mechanical and chemical weathering of the bedrock. The paper focuses on the slope formation with respect to the ratios between different magnitudes of governing processes (mechanical and chemical weathering and mass movement). The introduced approach represents a first step in understanding slope processes and does not pose a realistic quantitative comparison with field measurements. However, the results gathered with the model show good qualitative agreement with the field observations. Three different representative cases are studied: dominant mechanical weathering case, balanced mechanical and chemical weathering case and dominant chemical weathering case.

Karst landforms are developed in different kind of rocks and in different structural settings. Authors are presenting some results of profile measurement of Electrical resistivity imaging in some dolines and collapse dolines that developed in lime­stone and dolomite in Slovenia. Selected features are examples of surface karst landforms whichcould be morphologically de­fined as typical of its kind. For electrical resistivity imaging data collection was used SuperSting R1/IP earthresistivity meter. Electrical resistivity imaging method was applied for researchof material characteristics beneathsurface of karst landforms. Materials withhigher portion of water as fractured bedrock or clay are less resistant to electrical current than unfractured bed­rock. Application of the ERI method has turned out as appro­priate for detailed investigation of surface karst landforms.

Several types of contact karst are found within the Slovenian karst, but the most common is the ponor type, which usually appears between flysch and limestone. The most extensive contact of this type is in western Slovenia, in the area of Matarsko podolje, where a variety of typical contact karst depression features can be found. In the northwestern part of Matarsko podolje two types of alluvial fans occur. One alluvial fan has an active process of alluvial sedimentation on its surface and is distinct in shape, just like alluvial fans in fluvial geomorphic systems. The other type represents relict alluvial fans on contact karst. They are fan-shaped surface features in carbonate bedrock. Their formation is a result of the gradual removal of alluvial cover and the chemical denudation of carbonate bedrock on areas that were covered by alluvial fans. Geomorphological features and processes on alluvial fans, and the influences of alluvial fans on the development of contact karst have been investigated in detail.

Ni