Search

Dinamika pretežno raznomernih jelovo-bukovih gozdnih sestojev v zadnjem stoletju in njeni poglavitni vplivni dejavniki so bili proučevani v treh prostorsko dislociranih raziskovalnih objektih (Jelovica, Trnovo in Leskova dolina). S pomočjo arhivskih podatkov iz gozdnih inventur in pripadajočih gozdnogospodarskih kart je bila izdelana GIS podatkovna zbirka, v kateri je bil odsek osnovna prostorska enota. Spremembe v zgradbi gozdnih sestojev so bile ovrednotene z izbranimi sestojnimi parametri: lesno zalogo, debelinsko strukturo, diverziteto debelinske strukture, drevesno sestavo in vrastjo dreves. V zadnjem stoletju so se proučevani sestojni parametri značilno spreminjali. Med objekti so bile odkrite značilne razlike v sestojni dinamiki,vendar tudi nekatere podobnosti. V proučevanem obdobju je lesna zaloga gozdnih sestojev v vseh raziskovalnih objektih stalno naraščala. Spremembe debelinske strukture so nakazale dva različna razvoja sestojev: povečevanje sestojne gostote in količine tanjšega drevja ( pomlajevanje sestojev ) na Jelovici in Trnovem in znižanje sestojne gostote ob hkratnem povečevanju količine debelega drevja ( staranje sestojev ) v Leskovi dolini. Med objekti so bile ugotovljene opazne razlike v diverziteti debelinske strukture, vrasti dreves in drevesni sestavi. Na Trnovem in v Leskovi dolini sta jelka in bukev v proučevanem obdobju izmenjaje prevladovali v lesni zalogi. Med glavnimi drevesnimi vrstami so bile največje spremembe obilja in debelinske strukture opažene pri jelki, vendar so se te spremembe med objekti razlikovale. V proučevanem obdobju so na različen razvoj jelovo-bukovih gozdovv treh analiziranih območjih najpomembneje vplivale razlike v pretekli rabi gozdov, režimih abiotskih in biotskih naravnih motenj in rastiščnih razmerah. Na podlagi presoje vplivov posameznih dejavnikov so bili podani predlogi za prihodnje gospodarjenje z jelovo-bukovimi gozdovi ter nakazane možnosti raziskav v prihodnosti.

Dolgoročno dinamiko jelovo-bukovih gozdov v Sloveniji v treh prostorsko ločenih objektih (Leskova dolina, Trnovo in Jelovica) smo proučevali s podatki, ki smo jih pridobili iz gozdnogospodarskih načrtov in gozdarskih kart. Podatkovna zbirka GIS je obsegala podatke iz obdobja po letu 1897 za Trnovo, po letu 1899 za Jelovico in po letu 1912 za Leskovo dolino. Za analizirano obdobje smo ugotovili znatne spremembe proučevanih sestojnih znakov (debelinske strukture, lesne zaloge, raznolikosti debelinske strukture in drevesne sestave). Med objekti je različna velikost in usmerjenost sprememb sestojnih znakov. Nanje vplivajo mnogi dejavniki med pomembnejšimi so prejšnja raba gozdov, vpliv velikih rastlinojedov in rastiščne razmere. The long-term dynamics of silver fir-European beech forest stands in Slovenia were studied in three geographically dislocated study areas, Leskova dolina, Trnovo and Jelovica. In the study archival forest management plans and maps for the past century were used to create the GIS database. It included the data for the period after 1897 for Trnovo study area, after 1899 for Jelovica study area, and after 1912 for Leskova dolina study area. Substantial changes in diameter structure, stand volume, tree size diversity and tree species composition were documented, significantly differing between the study areas. Found stand dynamics were underpinned by a complex array of influential factors, among which past forest use, the impact of large ungulates and site conditions stood out.