Search

Andrej Kranjc was one of the leading geographers of his generation at the national and international level. His research covers a wide range of topics related to karst geomorphology, speleology, and hydrology, as well as the history of karstology and karst terminology. This article presents his fruitful and active research activities, his contribution to geography, and his role and importance to karstology. His research and publications were honoured by his appointment as a member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Through his scientific, professional, and educational work, Kranjc has had a lasting impact on Slovenian geography and has contributed significantly to the establishment of karstology in the professional community and among the general public. In addition, his work led to many important initiatives, such as the International Karstological School and the Doctoral study programme Karstology. It is also thanks to him that Slovenia is recognised as a karst country and is among the world leaders in karstology. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

V prispevku so zajete naravnogeografske značilnosti Rakovško-Unškega polja, ki leži v Notranjskem podolju. Poleg geoloških in reliefnih značilnosti so obravnavane tudi druge naravne sestavine te pokrajinske enote. Večji poudarek je posvečen vodnim in podnebnim razmeram ter prstem. Večletna zbiranja podatkov so pokazala, da Rakovško-Unško polje ni suho polje, saj po večji količini padavin izvira voda v več izvirih, teče po polju in ponika v ponikalnicah. Merjenja zračnih temperatur v mirnem zimskem anticiklonalnem vremenu so pokazala, da tudi na tem polju nastopa temperaturni obrat. Za prsti je značilno, da so s pedogenezo na robnih delih polja nastale na dolomitni kamnini, na dnu polja pa po vsej verjetnosti na glinasti matični podlagi. Na samem dnu polja naravne vegetacije ni več, razprostira se antropogena raba in z njo povezano rastlinstvo. Robne dele polja poraščajo travišča in gozd bora s trirobo košeničico.

Copyright of Dela is the property of University of Ljubljana, Faculty of Philosophy / Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

V prispevku je poskus prikaza razvoja fizične geografije na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prikaz zajema zadnje dvajsetletno obdobje, od leta 1989 do 2009. Zajete so vse fizičnogeografske veje, ki so bile v tem obdobju zastopane v okviru katedre za fizično geografijo na tem oddelku. S predstavitvijo fizičnih geografov in njihovega dela, ki so se raziskovalno in pedagoško posvečali posameznim fizičnogeografskim vejam, naj bi se pokazalo, v kolikšni meri in na kakšen način so preučevali naravnogeografske značilnosti zlasti naše domače pokrajine.

V razpravah o podnebnih spremembah se krčenje ledenikov predstavlja kot pokazatelj temperaturnih sprememb. Vendar pa je za taljenje ledenikov bolj kot temperatura zraka pomemben sončni obsev. V tem članku nas zanimajo razlike med posameznimi leti na isti lokaciji, to je na Triglavskem ledeniku. Podatke o sončnem obsevu v talilni dobi ledenika smo primerjali s sočasnim krčenjem ledenika in tako ocenili pomen sončnega obsevanja v primerjavi z drugimi meteorološkimi dejavniki.

Podatki o količini vode v prsteh Slovenije so skromni in še to so najpogosteje na voljo le v točkovni obliki, kar je težko posplošiti na večje območje. Zato smo razporeditev skušali oceniti na podlagi reliefnih podatkov. Kot merilo razporeditve vode v prsti v pokrajini smo uporabili reliefni indeks vlažnosti. Reliefni indeks vlažnosti kaže na stopnjo akumulacije vode v prsti na določeni izbrani lokaciji, ki je funkcija naklona na tej lokaciji in specifične površine porečja gorvodno od te točke.

V slovenski geografiji je proučevanje prsti v pokrajini pogosto zanemarjeno kljub temu, da ima pedogeografija znotraj fizične geografije enakovredno mesto v sistemu geografskih ved. Vzroke smemo poiskati v zamudnem terenskem proučevanju, dragih laboratorijskih analizah in pedoloških podatkih ter pomanjkanju lastne metodologije. Našteto je de neke mere nadomestimo z drugačnim pristopom, z namenom prikaza prsti obravnavanega območja in iskanja povezav z naravnimi dejavniki. Uporaba lahko dostopnih digitalnih podatkov in kartografskega gradiva, enostavnega terenskega proučevanja, v kombinaciji s sorazmerno preprostimi GIS orodji ter kvantitativnimi metodami omogoča preskokmarsikatere finančne ali časovne ovire.

Slovenska fizična geografija je s preučevanji naravnih nesreč dosegla zavidljivo stopnjo védenja o teh pojavih, v katerih se kažeta tesna povezanost človeka in narave ter naraščajoča ranljivost sodobne družbe. Predstavljeno je geografsko videnje teh pojavov, ki niso zgolj naključni dogodki, temveč sestavni del pokrajine, skupaj z vsemi človekovimi prilagoditvami. Hiter razvoj znanosti in tehnike ter spremenjen način življenja sodobnega človeka so še povečali našo ranljivost in ogroženost, kar zahteva tudi od fizične geografije uporabo novih pristopov pri osveščanju in iskanju možnosti trajnostnega 'sožitja' z naravnimi nesrečami.

Članek prikazuje dosedanji razvoj fizične geografije v Sloveniji kot dela kompleksne geografske vede, katere vrh so regionalnogeografske monografije Slovenije. Avtor vidi izziv za bodoči razvoj fizične geografije v Sloveniji v konkurenci več, močnejših in bolje opremljenih inštitutov s podobnimi delovnimi področji. Edino kvantitativno vrednotenje izbranih pokrajinskih pojavov lahko po avtorjevih izkušnjah ohrani geografiji že standardno in še vedno edino preostalo vlogo v domoznanskih prostorskih znanostih. Kljub večjemu zanimanju javnosti za družbeno geografijo pa zagotavlja tudi fizični geografiji pomembno vlogo 2-3-krat povečan vpis slušateljev geografije na v zadnjih letih še razširjeno mrežo visokošolskih ustanov.

V prispevku je prikazana geografska metodologija preučevanja prsti in vegetacije v slovenskih učbenikih, knjigah, atlasih in leksikonih ter učnih načrtih fakultetnih programov geografije. S pregledom teh virov želimo podati oceno, kaj, kako in s kakšnimi rezultati sta zastopani geografija prsti in vegetacije v slovenski geografiji in izven nje. Za lažjo primerjavo smo vključili trende geografskega raziskovanja prsti in vegetacije tudi v sosednjih državah. V tujini imajo specializirane revije in strokovna združenjaza razvoj na področju geografije prsti in rastlinstva. Pomembno je spoznanje, kako konkurenčno je naše znanje, v katero smer ga razvijamo in ter katero lastno raziskovalno metodologijo smo razvili v Sloveniji in jo tudi objavili v mednarodnih revijah.

Po oblikah površja razgibano in pokrajinsko raznovrstno Slovenijo ogrožajo številne naravne nesreče med katerimi so tudi snežni plazovi. Na temelju dosedanjih ugotovitev in s pomočjo podatkov iz geografskega informacijskega sistema za Slovenijo smo opredelili potencialno plazovito površje na območju slovenskih Alp. Pri tem smo upoštevali rezultate obdelave snežnih plazov iz lavinskega katastra v Julijskih Alpah, ugotovitve drugih podobnih študij ter podatkovne sloje naravnogeografskih sestavin visokogorskih pokrajin.

The article treats natural characteristics of Pohorske Planje area and the changes in cultural landscape because of land use. The natural characteristics are analysed and shown on the evidence of land categories. The changes in land categories from the year 2000 to 2014 are also shown. The analysis shows a change in cultural landscape. The changes can be seen in expansion of forest and in extensification of agricultural areas. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

This article discusses the impact of climate change on natural disasters by statistical regions of Slovenia. We have presented the results of a statistical overview and calculated trends, average temperatures, precipitation and water balance, during the period of the past thirty years in Slovenia for selected meteorological stations. In the second part, we have statistically analysed individual natural disasters and cartographic representations, made with the help of a GIS tool, of estimated damages that were caused by natural disasters by statistical regions of Slovenia, during the period 2000-2013. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

In his long career as a researcher, Ivan Gams was focused mainly on karstology, although he contributed significantly to physical geography and geography of natural hazards as well. These topics are central to more than 80% of Gams's scientific and professional articles. Since Gams wrote more than 150 scientific articles in just a few decades, he is considered one of the most important Slovenian physical geographers, and rightly so. He was also the pioneer of studying natural hazards by means of modern geographical methods. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Na primeru gozdnogospodarske enote Kamniška Bistrica je predstavljen 3D procesni model za določanja gozdov, ki varujejo pred sklanimi podori. Modeliranje je potekalo z orodji ArcGIS 9.3.1; za izračun kinetične energije podorov smo uporabili trenjski model Conefall. Izdelano karto varovalnih gozdov smo primerjali s karto varovalne funkcije gozdov, ki jo je izdelal Zavod za gozdove Slovenije. Karta varovalne funkcije prekriva kar 90 % gozdov, ki so bili z modelno karto uvrščeni med gozdove 1. kategorije. Ob upoštevanju celotne površine gozdov v gozdnogospodarski enoti, je med kartama 48 % ujemanje. Do razhajanj prihaja v predvsem v visjih nadmorskih višinah, kjer karta varovalne funkcije vključuje rastišca ruševja in na nižjih nadmorskih višinah, kjer karta ne upošteva, da lahko gozdna drevesa opravljajo svojo varovalno funkcijo tudi nižje, kjer se sicer teren že izravna. Namen prispevka je opozoriti na možnosti uporabe modelov kot orodij za določitev gozdov, ki varujejo pred podori. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Copyright of Economic & Ecohistory / Ekonomska i Ekohistorija is the property of Society for Croatian Economic & Environmental History and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)