Search

Svetovne potrebe po energiji zaradi hitre rasti prebivalstva in napredka v tehnologiji hitro rastejo. Posledično je potrebno zagotoviti zanesljiv, neusahljiv in cenovno ugoden vir energije. Rešitev se kaže v obnovljivih virih energije. Sončna energija je med obnovljivimi viri dolgoročno ena najboljših opcij v boju proti energijski krizi. Glavni razlog je v tem, da je enostavno dostopna, je neizčrpen vir energije ter nima negativnih vplivov na ekosisteme in žive organizme. Trenutno svetovna fotovoltaična industrija sloni na proizvodnji silicijevih sončnih celic, katerih proizvodnja ekonomsko ni najbolj upravičena razvoj pa je usmerjen že v tretjo generacijo sončnih celic, kamor uvrščamo tudi perovskitne sončne celice. V svojem magistrskem delu sem se posvetil optimizaciji posameznih plasti v perovskitnih sončnih celicah. Okarakteriziral sem tako posamezne plasti kot celotno celico. Kristalizacija perovskitne plasti je eden izmed ključnih procesov pri uspešni proizvodnji perovskitnih sončnih celic. Primerjal sem, kako se razlikujejo sončne celice, pripravljene v dveh podobnih topilih: 2-propanolu in heksafluoroizopropanolu. Fluor v strukturi povzroči tvorbo vodikovih vezi, ki spremeni potek in hitrost reakcije iz PbI2 v MAPbI3. Primerjal sem tudi perovskitne sončne celice, pripravljene s HTM in zlato elektrodo, ter celice brez HTM in ogljikovo elektrodo. Global energy needs are growing because of rapid population growth and technological development. Preventing the energy crisis has become one of the primary goals of the twenty-first century. As a result, it is necessary to provide reliable, limitless, and affordable energy. Renewable energy is showing promising results against the energy crisis. Solar energy is, among many renewable sources, the best option for the future in the long run in the battle against the energy crisis. The main reason is that it is the world’s most accessible, is an inexhaustible source of energy and has no side effects on ecosystems and living organisms. Currently, the global photovoltaic industry relies on producing silicon solar cells, which is not justified economically. For this reason, governments have invested many resources in other types of photovoltaics. As a result of development, we have developed the third generation of solar cells. These also include perovskite solar cells. My thesis focused on optimising individual layers in perovskite solar cells. I characterized every layer and the entire cell. Crystallization of the perovskite layer is crucial to get good power conversion efficiency. In the thesis, I compared solar cells prepared in two similar solvents: 2-propanol and hexafluoroisopropanol. The fluorine in the structure causes the formation of hydrogen bonds. Hydrogen bonds change the course and rate of the reaction from PbI2 to MAPbI3. I also compared perovskite solar cells prepared with HTM and a gold electrode and cells without HTM and a carbon electrode.

Perovskitne sončne celice (PSC) so tehnologija sončnih celic, ki se v zadnjih letih najhitreje razvija. V zelo kratkem času so bile dosežene učinkovitosti pretvorbe nad 25%, kot zelo učinkovita se je pa pokazala tudi njihova integracija s silicijevimi celicami v tandemske sončne celice. Kljub potencialu, ki ga imajo, pa zaenkrat zaradi slabše stabilnosti pod zunanjimi pogoji večinoma ostajajo omejene na uporabo v laboratorijih in v okviru mer, ki ne presegajo nekaj kvadratnih centimetrov. V izogib zgornjim izzivom se je pojavila nišna aplikacija uporabe PSC v notranjih prostorih za napajanje različnih naprav, med drugim tudi v napravah interneta stvari (ang. Internet of Things, IoT). V ta namen je poleg učinkovite sončne celice potrebna tudi zmogljiva elektronika z nizko porabo. V nalogi prikažemo komercialno ugodno elektronsko vezje za črpanje energije iz ene same PSC in spremljanje njenih parametrov. Z uporabo zadnjih standardov Bluetootha in varčnih integriranih vezij smo zmanjšali povprečno porabo pod 10 µA. Tako nizka poraba omogoča uporabo superkondenzatorjev za shranjevanje energije namesto sicer uveljavljenih Li-ion baterij, kar omogoča poenostavitev sistema. Uresničljivost koncepta smo demonstrirali z razvojem samozadostne naprave IoT, ki se napaja iz ene same laboratorijske PSC in skladišči energijo v superkondenzatorju. Z napravo merimo intenziteto svetlobe v prostoru in parametre sistema, ki so posredovani oddaljenemu sprejemniku in se tam zbirajo. Izkoriščanje Bluetooth Low Energy (BLE) promocijskih kanalov omogoča učinkovito enosmerno brezžično komunikacijo, ki ima doseg do nekaj 10 m in omogoča večdnevno delovanje brez energije sonca, ko je superkondenzator do konca napolnjen. Prototip dokazuje, da današnje laboratorijske PSC že omogočajo izgradnjo avtonomnih senzorjev z brezžično komunikacijo. Dobri izkoristki celic že pri zelo majhnih površinah omogočajo generiranje dovolj energije tudi v zaprtih prostorih. S primerno zasnovo elektronike lahko tako dosežemo dolgotrajno delovanje z zelo malo energije, s čimer omogočimo praktično aplikacijo perovskitnih sončnih celic za avtonomno napajanje IoT naprav v zaprtih prostorih. Perovskite solar cells (PSC) are the fastest-growing solar cell technology in recent years. A remarkable power conversion efficiency (PCE) above 25% has been reached in a very short time, while at the same time perovskite are also compatible with silicon technology to form tandem solar cells. Despite their potential, due to stability concerns they mostly remain limited to laboratory use and within dimensions not exceeding a few square centimetres. As a solution to the above challenges, a niche application to use PSC to power indoor electronics, such as devices for Internet of things (IoT), has arisen. Besides the excellent PCE of these cells, also an efficient, low-power electronics is required. In this paper, we present a commercially viable electronic circuit for harvesting energy from a single PSC and monitoring its parameters. Use of the latest Bluetooth standards and efficient integrated circuits can lower average consumption below 10 µA. This allows the use of supercapacitors for energy storage instead of the otherwise established Li-ion batteries, which simplifies the system. The feasibility of the concept was demonstrated by the development of a self-sufficient IoT device that is powered by a single laboratory PSC and stores energy in a supercapacitor. The device measures the intensity of light in the room and the parameters of the system, which are transmitted to the remote receiver and recorded there. Exploiting Bluetooth Low Energy (BLE) promotional channels enables efficient one-way wireless communication with a range of up to a few tens of meters and allows a few days of uninterrupted operation without solar energy when the supercapacitor is fully charged. The prototype shows that today’s laboratory PSCs already allow the construction of autonomous sensor nodes with wireless communication. The good cell efficiency enables the generation of sufficient energy even indoors with quite small solar cells. By suitable design of electronics, long-term operation with very little energy can be achieved, enabling the practical application of perovskite solar cells to autonomously power IoT devices intended for indoor operation.

Kristalni kositrov oksid je polprevodnik, ki ima zaradi svojih izjemnih lastnosti velik potencial za različne aplikacije. Občutljivost kositrovega oksida na pline dobro izkoriščajo v senzorjih za pline. V senzorjih uporabljajo praškast SnO2 v obliki filmov ali pa enodimenzionalne nanostrukture SnO2, katerih odziv je hitrejši zaradi velikega razmerja med površino in prostornino. Kositrov oksid uporabljajo tudi v litijevih akumulatorjih, kjer nadomešča standardni anodni material, grafit, zaradi njegove večje teoretične specifične zmogljivosti. V perovskitnih sončnih celicah pa ima kositrov oksid vlogo elektronskega transportnega sloja. Zamenjal je TiO2, zaradi cenejšega in kratkotrajnejšega postopka izdelave pri nižji temperaturi. Crystalline tin oxide is a semiconductor that has a great potential for various applications due to its outstanding properties. The gas-sensitive properties of tin oxide are well utilized in gas sensors. The sensors use SnO2 powder in the form of films or one-dimensional SnO2 nanostructures whose response is faster due to the large surface-to-volume ratio. Tin oxide is also used in lithium rechargeable batteries, where it replaces the standard anode material, graphite, due to its higher theoretical specific capacity. In perovskite solar cells, however, tin oxide plays the role of an electron transporting layer. It replaced TiO2, due to the cheaper and less time consuming process of manufacturing at lower temperature.

Za zmanjševanje onesnaževanja okolja in omejitev globalnega segrevanja postajajo obnovljivi viri energije vedno pomembnejši. Še posebej svetlo prihodnost ima fotovoltaika, saj je sonce neusahljiv in brezplačen vir energije, ki je dostopen na celotni zemeljski obli. V primerjavi z ostalimi viri energije pridobivanje elektrike iz sončne energije ne povzroča nastajanja izpušnih plinov, ogljični odtis pa je tudi z vključeno proizvodnjo sončnih modulov vsaj dvajsetkrat manjši v primerjavi s fosilnimi gorivi. Optimizacija proizvodnih procesov je tudi znižala energijsko vračilno dobo sončnih elektrarn (PV sistemov), ki je za osrednjo Evropo padla na dve leti za polikristalne silicijeve module in tudi pod dve leti za tankoplastne sončne celice. Celo Kitajska, eden izmed največjih onesnaževalcev na svetu, je prepoznala potrebo po čistejšem okolju. Tako je poleg vodilne vloge v proizvodnji sončnih fotonapetostnih modulov, prevzela tudi vlogo največjega proizvajalca elektrike iz sončne energije. Njen pospešen vstop na fotovoltaični trg je povzročil drastičen padec cen in eksponentno rast kumulativne nameščene moči po svetu. V zadnjem letu smo v svetovnem merilu namestili za 70 GW sončnih elektrarn, skupna moč pa je presegla 300 GW. Potencial in prednosti fotovoltaike jo uvrščajo med najpomembnejše trajnostne energetske tehnologije na področju obnovljivih virov in tudi v energetiki nasploh. Osnovni fotonapetostni gradnik je polprevodniška sončna celica. Lastnosti polprevodniškega materiala, predvsem energijska reža, so tiste, ki najbolj vplivajo na učinkovitost pretvorbe sončne celice. Za enospojne sončne celice je teoretična limita (Shockley-Queisser limita) pri standardnih testnih pogojih 33,7 % za energijsko režo 1,34 eV. Na podlagi polprevodnika ločimo več tipov sončnih celic. Najpogostejše so kristalne silicijeve sončne celice (prva generacija), ki dosegajo visoko učinkovitost pretvorbe (do 26,3 %) in največji tržni delež (> 86 %) na svetovnem trgu. Druga generacija so tankoplastne sončne celice, kjer je aktivna plast debela le par mikrometrov, v primerjavi s 150 ali več μm pri kristalnih silicijevih sončnih celicah. Popularnost tankoplastnih sončnih celic temelji na pričakovanih nižjih stroških izdelave. Zaradi tanjših plasti potrebujemo manj materiala, proizvodni stroški pa so zaradi nizkotemperaturnih procesov nižji in energetsko učinkovitejši. Tipična predstavnika sta CIGS in CdTe, ki sta dosegla tudi masovno industrijsko proizvodnjo. Sončne celice tretje generacije (organske, elektrokemijske, perovskitne) obetajo še nižje proizvodne stroške, a industrijske proizvodnje še niso dosegle. So pa v zadnjem času v znanstveni sferi veliko pozornosti pritegnile perovskitne sončne celice, saj so v le nekaj letih raziskovanja dosegle učinkovitost pretvorbe do 22,1 %, kar je najhitrejši porast do sedaj. Kljub nizkim stroškom proizvodnje in visokim učinkovitostim pretvorbe, pa perovskitne sončne celice vseeno čaka še dolga pot. Predvsem stabilnost in majhna dimenzija do sedaj izdelanih celic predstavljata glavni oviri do množične proizvodnje, a hiter razvoj in obsežne raziskave dajejo upanje na industrijsko proizvodnjo ali primernost za nišne aplikacije. Upravljanje s svetlobo v tankoplastnih sončnih celicah Tankoplastne sončne celice predstavljajo nizkocenovno alternativo običajnim kristalnim silicijevim sončnim celicam, saj so za njihovo izdelavo potrebne nižje temperature, porabi se manj materiala, izdelamo pa lahko celo upogljive celice. V primerjavi s kristalnimi silicijevimi sončnimi celicami so tankoplastne tanjše, kar se v splošnem lahko odrazi v manjši absorpciji svetlobe. Ker je učinkovitost pretvorbe sončnih celic v veliki meri odvisna od absorpcije v aktivni plasti, je za povečanje absorpcije v tanjših absorpcijskih plasteh potrebno skrbno upravljanje svetlobe. Ena izmed najuspešnejših tehnik povečanja absorpcije svetlobe v tankoplastnih sončnih celicah je teksturiranje površine, bodisi na zgornji ali spodnji plasti celice. Teksturirane površine z nanometrsko ali mikrometrsko hrapavastjo povzročajo protiodbojni efekt ali sipanje svetlobe (velikost posameznih struktur enaka ali večja valovni dolžini), kar podaljša optično pot v aktivni plasti. S tem povečamo svetlobno generirani tok celice, in če se ne spremenijo električne lastnosti (napetost odprtih sponk VOC in polnilni faktor FF), tudi učinkovitost pretvorbe. Teksturirane plasti lahko vpeljemo na ali pa v strukturo sončne celice. Lahko na sprednjo stran stekla v superstrat konfiguraciji pritrdimo teksturirano folijo za upravljanje s svetlobo (LM folija) ter s tem zmanjšamo odbojnost in povzročimo sipanje svetlobe. Lahko pa teksture vpeljemo znotraj strukture. V tem primeru so teksturirane površine prozorni prevodni oksidi (TCO, nanešen na steklo v superstrat konfiguraciji) ali teksturirani substrati (teksturirani zadnji odbojnik na plastični ali kovinski foliji), lahko pa v strukturo vključimo tudi dodatne plasti. Za obetaven način vpeljave želenih tekstur v sončne celice se je v zadnjih letih izkazala tehnologija vtisa vnaprej pripravljenih nanostruktur v prozorne in na temperaturo odporne lake. Ena izmed takih replikacijskih tehnik je UV nanovtisna litografija (UV NIL). Vzorci (teksture) so narejeni z mehansko deformacijo viskoznih polimerov (lakov), v katere vtisnemo teksturirani kalup, čemur sledi strjevanje laka z UV svetlobo (UV NIL). V kombinaciji z nanosom TCO na vtisnjeno plast se lahko izognemo dragi izdelavi TCO z naravno ali z dodatno obdelavo dobljeno teksturo. S procesom UV NIL prenesemo hrapavost površine s kalupa na repliko, pri čemer se ohrani morfologija kalupa in posledično sipanje svetlobe. Sipano svetlobo lahko nato karakteriziramo s kotno odvisno spektroskopijo (ARS), ki nam omogoča določiti funkcijo kotne porazdelitve (ADF) prepuščene in odbite sipane svetlobe – kako je svetloba sipana pod različnimi koti. Tipično določimo ADF z goniometričnimi sistemi, ki pa so počasni in merijo odziv le v eni ravnini (1D). Primernejši so sistemi s kamero, kjer sipano svetlobo projiciramo na zaslon in jo nato zajamemo s kamero. To nam omogoča hitrejšo in popolnejšo analizo sipane svetlobe v 3D prostoru. V doktorski disertaciji smo se posvetili izdelavi in karakterizaciji plasti za upravljanje s svetlobo. Plasti smo izdelali s procesom UV NIL za replikacijo teksturiranih površin. Izdelane replike smo testirali in karakterizirali, med drugim tudi s sistemom za merjenje sipane svetlobe. V ta namen smo postavili dva sistema, enega z refleksijskim in enega s transmisijskim zaslonom. Delovanje in potencialne izboljšave z uporabo LM folije smo preverili na primeru perovskitnih sončnih celic. Delovanje brez in z LM folijo smo analizirali tako eksperimentalno kot tudi teoretično z optičnimi simulacijami. Light management is an important aspect of photovoltaics to assure efficient exploitation of solar energy and improve the efficiency of solar cells. Efficient light management is based on anti-reflection and light scattering. The former results in increased light in-coupling, and the latter prolongs the optical path in the active layer of a solar cell consequently, the conversion efficiency increases. Both effects are usually induced by textured surfaces, either within the device structure or on top of the device. In the doctoral dissertation, we focus on fabrication and characterization of textured light management layers. The created light management (LM) foil is then applied on top of perovskite solar cells to enhance the perofromance and analyze the improvements in the fabricated devices. The Ultra-violet Nanoimprint Lithography (UV NIL) is used to create the textured LM foils. It is a novel approach for replicating textured surfaces. The process is cost-effective, simple and faster compared to other texturization techniques. In the replication process, the texture surface from the master is transferred to the replica with the help of the intermediate stamp and the UV sensitive lacquers coated on the substrates. We present the replication process and thoroughly characterize the created replicas using surface morphology and transmittance measurements. Good transfer fidelity and moderate thermal stability up to 200 °C were obtained. During the thermal stability test the samples that were exposed to high temperature (200 °C) for a longer time (>30 min) turned slightly yellow. The yellowing effect resulted in diminished total and diffuse transmittance of light for the wavelengths below 500 nm. Similar effect is also observed during the outdoor testing where different configurations were tested, some samples were placed on a white and some on a black surface. After three-month exposure to outdoor environmental conditions the samples turned yellow. Samples on black surface heated more and the yellowing effect was severer than for the samples on white surface. Additionally, the lacquer slightly melted which is confirmed by lower σRMS values. This shows that replication lacquers with more stable chemical composition are needed for use in real outdoor applications. If the LM foil is used inside the device, an additional conductive layer of transparent conductive oxide (TCO) has to be deposited on top of the LM foil to form electrical contact as the UV NIL lacquers are non-conductive. In our case, a gallium doped ITO (GITO) is used as a TCO. The successfulness of the deposition is confirmed by sheet resistance, optical (transmission) and surface morphology measurements. To fulfill their role, the created replicas should preserve the light scattering properties of the master. For the light scattering characterization, a novel camera-based system is developed. It enables measurements of the spatial angular distribution function (3D ADF) of scattered or emitted light using a digital camera. 3D ADF is determined from the digital image captured from a flat screen. We present two solutions. The first uses a reflective screen and a lens to broaden the angular range. The second uses a transmissive screen positioned at 45°, enabling measurements of all the polar angles. With the developed camera-based systems we can quantify transmitted or reflected light scattered by textured samples or emitted light from light sources in a few seconds. In the dissertation, both setups are described, and main transformations of the acquired digital image to obtain the 3D ADF are explained. The systems are validated on randomly nanotextured transparent samples and a periodically textured non-transparent sample. Good matching is obtained with rigorous simulations, and measurement results carried out with the conventional goniometric angular resolved scattering system. The system with the transmissive screen is used to characterize the created replicas. To test the functionality of the created LM foils in a real application, inorganic-organic perovskites that have proven to be an effective class of materials for fabricating efficient solar cells are used. We apply an LM foil created by UV NIL on the glass side of an inverted (p-i-n) perovskite solar cell with 16.3% efficiency. The obtained 1 mA cm-2 increase in the short-circuit current translates to a relative improvement of 5% in cell performance, which results in a power conversion efficiency of 17.1%. To support the experimental findings, optical 3D simulations based on experimentally obtained parameters are used. A good match between the simulated and experimental data is obtained, validating the model. Optical simulations reveal that the main improvement in device performance is due to a reduction in total reflection and that relative improvement in the short-circuit current of up to 10% is possible for large-area devices. The optical model is also used to analyze the potential of monolithic perovskite/silicon-heterojunction tandem devices that can theoretically overcome the efficiencies of the single junction solar cells. We consider four different device designs in the optical simulations: the planar device, the device built on back- and both-side textured Si wafer, and the device with the textured LM foil. For each of these four designs, the current matching point is simulated to evaluate device efficiencies. The results reveal that the device built on a both-side textured silicon wafer, which is the best performing configuration, can reach 15% relative higher efficiency than planar device. The obtained results show the potential of LM foils for improving the device performance of perovskite solar cells and pave the way for further use of optical simulations in perovskite single junction or tandem solar cells.