Search

Uvod: Histerektomija oz. operativna odstranitev maternice je eden najpogostejših večjih kirurških posegov ženskih rodil z namenom zdravljenja benignih in malignih obolenj. V obravnavi pacientke v pooperativnem obdobju ima medicinska sestra ključno vlogo, saj je prizadeta celostna osebnost pacientke. Za strokovno obravnavo mora medicinska sestra izvesti načrt zdravstvene nege glede na najpogostejše ugotovljene negovalne probleme, postaviti negovalne diagnoze in glede na njih izvajati intervencije zdravstvene nege v pooperativnem obdobju. Namen: Ugotoviti želimo, kateri so najpogostejši negovalni problemi glede na fizične in psihične težave oz. zaplete pacientke in na podlagi tega opredeliti ključne negovalne diagnoze in intervencije v načrtu zdravstvene nege, ki bi izboljšali celostno obravnavo pacientk v zgodnjem pooperativnem obdobju po histerektomiji. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom in analizo domače in tuje znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz ScienceDirect, Medline (PubMed), CINAHL, COBIB.SI., digitalne knjižnice DiKul ter v knjižnici Zdravstvene fakultete, Univerze v Ljubljani. Za identifikacijo literature smo uporabili ključne besede: hysterectomy AND postoperative AND nursing, hysterectomy AND postoperative complications AND nursing, hysterectomy AND nursing interventions, hysterectomy AND nursing diagnoses. Osredotočili smo se na empirične in pregledne znanstvene članke, objavljene od leta 2010 do 2020, ki temeljijo na najpogostejših pooperativnih zapletih, in na njihovi podlagi opredelili najpogostejše negovalne diagnoze in intervencije zdravstvene nege. Za izbor literature smo uporabili PRISMA diagram in v analizo vključili 12 člankov. Rezultati: Najpogostejši fiziološki zapleti v pooperativnem obdobju po histerektomiji so okužbe operativnih ran in sečil, obsežnejše krvavitve, retenca urina in nastanek tromboembolije, psihološki pa anksioznost, nizka samopodoba, težave v spolnosti in depresija. Negovalne diagnoze, opredeljene glede na najpogostejše zaplete, so nevarnost okužbe operativnih ran, akutna bolečina, nespečnost, nevarnost za vensko tromboembolijo, moteno doživljanje telesne podobe in podaljšano pooperativno okrevanje. Intervencije zdravstvene nege temeljijo na kakovostni komunikaciji in medsebojnem zaupanju med medicinsko sestro in pacientko, kar omogoča zgodnjo prepoznavo znakov in simptomov zapletov, zmanjša pojav motenega doživljanja telesne podobe in kasneje podaljšanega pooperativnega okrevanja. Medicinska sestra spremlja potek celjenja ran in ocenjuje stopnjo akutne bolečine za preprečevanje okužb ran in pojava nespečnosti. Apliciranje antitrombotične terapije, nameščanje kompresijskih nogavic in pomoč pri gibanju so temeljne intervencije za preprečevanje tromboembolije. Razprava in zaključek: Anksioznost, strah in zmedenost povečujejo tveganje za pojav zapletov po histerektomiji, ti pa so odvisni tudi od starosti, telesne teže, predhodne anamneze in pridruženih kroničnih bolezni pacientke. Izvajanje intervencij ERAS programa (Enhanced Recovery after Surgery), ki vsebuje zgodnjo mobilizacijo, oralno prejemanje analgetikov, hranjenje in pitje tekočine in uporabo žvečilnega gumija, pripomore k hitrejši rehabilitaciji po histerektomiji, z njihovo uporabo bi lahko izboljšali kakovost obravnave pacientk po histerektomiji tudi v slovenskem okolju. Ključne naloge medicinske sestre v pooperativnem obdobju so kakovostna individualna obravnava, preprečevanje in zmanjševanje zapletov, pravilno postavljanje negovalnih diagnoz in kasneje intervencij zdravstvene nege. Introduction: Hysterectomy or surgical removal of the uterus is one of the most common major surgical procedures of the female reproductive organs, in order to treat benign and malignant diseases. In the treatment of the patient in the postoperative period, the nurse has a key role to play, as the overall personality of the patient is affected. For professional treatment, the nurse must implement a nursing plan, according to the most common identified nursing problems, make nursing diagnoses and, according to them, carry out nursing interventions in the postoperative period. Purpose: We want to determine which the most common nursing problems are, considering the physical and mental problems or complications of the patient and on this basis to define key nursing diagnoses and interventions in the nursing plan that would improve comprehensive treatment of patients in the early postoperative period after hysterectomy. Methods: We decided on a qualitative research approach, a descriptive method of work will be used with a review and analysis of domestic and foreign scientific and professional Slovene and English literature. We will search for literature with the help of ScienceDirect, Medline/PubMed, CINAHL, COBIB.SI databases and with the help of DiKul digital libraries, as well as in the library of the Faculty of Health Sciences, University of Ljubljana. We will focus on empirical and transparent scientific articles, published from 2010 to 2020, based on the most common postoperative complications and based on them identify the most common nursing diagnoses and nursing interventions. We will search the literature with keywords: hysterectomy AND postoperative AND nursing, hysterectomy AND postoperative complications AND nursing, hysterectomy AND nursing interventions, hysterectomy AND nursing diagnoses. We used the PRIZMA diagram to select the literature and we included 12 articles in analysis. Results: The most common physiological complications in the postoperative period after hysterectomy are infections of operative wounds and urinary tract, extensive bleeding, urinary retention and thromboembolism, and psychological anxiety, low self-esteem, sexual problems and depression. Nursing diagnoses defined according to the most common complications are the risk of infection of operative wounds, acute pain, insomnia, risk of venous thromboembolism, disturbed body image experience, and prolonged postoperative recovery. Nursing interventions are based on quality communications and trust between a nurse and a patient. This allows early recognition of signs and symptoms, reduces the occurrence of disturbed body image experience and prolonged postoperative recovery. To prevent wound infections and sleep problems like insomnia, nurse must monitor the wound healing process and measure the degree of acute pain. Very important interventions to prevent thromboembolism are applying anticoagulant therapy, use of graduated elastic compression stocking or sleeves and assisting patient with passive or active range of motion. Discussion and conclusion: Anxiety, fear and confusion are increasing the risk of complications after a hysterectomy, which also depends on patient's age, weight, previous medical history and associated chronic diseases. Implementation of ERAS (Enhanced Recovery after Surgery) interventions, which include early mobilization, oral analgesics, feeding and drinking fluids, using chewing gum, could help to reach faster rehabilitation after hysterectomy. These interventions can also improve the quality of treatment and women`s satisfaction after hysterectomy in Slovenian clinical environment. The key role of a nurse in postoperative period is quality individual treatment, preventing and reducing complications, proper placement of key nursing diagnoses and later nursing interventions in the nursing plan.

Uvod: Medicinske sestre in zdravstveni delavci na splošno so iz geriatričnega področja strokovno pomanjkljivo usposobljeni, zato lahko pride do nepričakovanih zapletov pri njihovi pooperativni zdravstveni obravnavi. Namen: Naš namen je bil preučiti in predstaviti posebnosti, ki vplivajo na okrevanje starostnikov po operaciji in na katere bi morale biti medicinske sestre in ostalo zdravstveno osebje bolj pozorni. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom literature. Pri iskanju literature smo uporabili literaturo od leta 2001 do 2017. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku s ključnimi besedami: postoperative health care AND perioperative care elderly AND postoperative nursing AND gerioperative nursing v podatkovih bazah CINAHL, Science Direct, Google scholar, PubMed in COBISS. V analizo smo vključili 20 člankov. Rezultati: Starostniki na bolečino niso bolj občutljivi, so pa bolj občutljivi na zdravila, tako da je potrebno prilagoditi količino opiata v kombinaciji s periferno delujočim analgetikom. Pri odpustu iz bolnišnice trpi zaradi pooperativnih kognitivnih motenj kar 30–41 % pacientov. Na razvoj psihosomatskih obolenj po operaciji pri starostnikih vplivajo določeni dejavniki pred operacijo, zdravila in različni dejavniki med operacijo in po operaciji. Razprava in zaključek: Starejši potrebujejo veliko naše zdravstvene podpore in skrbi s ponavljajočimi navodili, usmerjanji in nenehno motivacijo. Največji vpliv na okrevanje in občutek pacientov, da so v varnih rokah, ima pozornost, skrb, upoštevanje navodil kirurgov in dobra navodila negovalnega osebja. Zdravstveno osebje bi moralo bolj sistematično ocenjevati stres pacientov in bolečino ter jim izboljšati bolnišnično izkušnjo. Glede na vsa dejstva predpostavljamo in zaključujemo, da bi bilo za paciente bolj koristno in za zdravstvo ceneje, če bi se osebje in bližnji bolj informirali in izobraževali o posebnostih pooperativne zdravstvene nege ter se pogovorili o občutkih in čustvih starostnikov v občutljivem pooperativnem obdobju in poskrbeli za sproščanje, preden bi jih poslali na dodatne preiskave. Introduction: The professional qualification of nurses and health professionals from geriatric areas is poor, and can lead to complications in the medical treatment of the elderly when they are hospitalized. Purpose: Our aim was to examine and present specific features that influence on the recovery of elderly people, and to which the nurses and the other medical staff should pay more attention. Methods: In this thesis, we used a descriptive method with a systematic review of the literature. In search of the literature was used literature namely from 2001 to 2017. The literature was searched in English with keywords postoperative health care AND perioperative care elderly AND postoperative nursing AND gerioperative nursing in databases CINAHL, Science Direct, Google Scholar, PubMed and COBISS. The analysis included 20 articles. Results: Elderly are not more sensitive to pain, but they are more sensitive to drugs, so the required amount of an opiate, in combination with a peripherally acting analgesic should be adjusted. When discharged from the hospital, 30-41% of patients suffer from post-operative cognitive disorders. The psychosomatic disorders after surgery develop because of some medicines and various factors during surgery and after surgery. Discussion and conclusion: Elderly need a lot of our medical support and care, with repeated instruction, guidance and constant motivation. The biggest impact on patients recovery is the feeling that they are in safe hands, the attention, care, adherence surgeons and good advice of nursing stuff. Medical personnel should more systematically assess patients stress and pain, and improve their hospital experience. In the light of all the facts, we assume and conclude that it would be more useful for the patients and cheaper for the heath care if staff would be more informed and educated about the specifics of post-operative care and talk about feelings and emotions with the elderly in sensitive postoperative period and take care for their release, before sending them to further investigations.

Diplomsko delo obravnava rak jajčnikov, ki je deveti najpogostejši rak med raki pri ženskah. Incidenca se giblje med 9 in 17/100.000 in s starostjo narašča. Rak jajčnikov se večinoma odkrije v poznem stadiju bolezni, saj ne kaže zgodnjih simptomov. Diplomsko delo se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan rak jajčnikov, njegovi simptomi, razvrstitev, stadiji, diagnostične metode ugotavljanja, zdravljenje in predoperativno ter pooperativno obdobje. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera pacientke z rakom jajčnikov v pooperativnem obdobju. Pacientko smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Marjory Gordon. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientkinega zdravstvenega stanja, pogovora s pacientko, pogovora z zdravstvenim in negovalnim timom ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege in na koncu zdravstveno nego tudi ovrednotili. Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi, ki se pojavljajo po ginekološki operaciji jajčnikov: nevarnost krvavitve, nepopolna izmenjava plinov, bolečina, vaginalna sekrecija, nevarnost infekcije, prehrambene omejitve, zmanjšana zmožnost za fizično aktivnost, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, obstipacija, motnje spanja in strah. ZUSAMMENFASSUNG Die Diplomarbeit behandelt das Ovarialkarzinom, welches nach der Häufigkeit des Auftretens der Krebsarten bei den Frauen auf der neunten Stelle liegt. Die Inzidenz bewegt sich dabei zwischen 9 und 17 Patientinnen auf 100.000 Einwohner und steigt mit dem Alter der Frauen. Das Ovarialkarzinom wird meistens erst im späten Stadium der Erkrankung erkannt, da die frühen Symptome häufig nicht erkennbar sind. Die Diplomarbeit gliedert sich auf den theoretischen und empirischen Teil auf. Im theoretischen Teil werden das Ovarialkarzinom, seine Symptome, Einordung, Stadien, diagnostische Methoden der Feststellung, Behandlung sowie voroperativer und postoperativer Zeitraum beschrieben. Im empirischen Teil der Diplomarbeit wird die Studie des Falls einer Patientin mit Ovarialkarzinom im postoperativen Zustand vorgestellt. Die Patientin wurde nach der Prozessmethode der Arbeitsmodells von Marjory Gordon behandelt. Die Informationen über den Gesundheitszustand der Patientin erhielten wir mithilfe des Fragebogens, der Beobachtung und Bewertung des Gesundheitszustandes der Patientin, aus dem Gespräch mit der Patientin selbst, aus dem Gespräch mit dem Gesundheits- und Pflegepersonal sowie aufgrund der medizinischen Unterlagen und Pflegeunterlagen. Auf Grundlage der festgestellten Bedürfnisse nach Gesundheitspflege haben wir die Pflegediagnosen bestimmt und dann den Plan für die Gesundheitspflege zusammengestellt, die Durchführung der Gesundheitspflege festgehalten und zum Schluss die Gesunheitspflege auch ausgewertet. Wir haben festgestellt, dass die am häufigsten auftretende Probleme in der Pflege nach dem gynäkologischen operativen Eingriff an den Eierstöcken folgende sind: Blutungsgefahr, unvollständiger Gasaustausch, Schmerzen, vaginale Sekretion, Infektiongefahr, Einschränkungen in der Ernährung, reduzierte Fähigkeit für physische Aktivitäten, reduzierte Fähigkeit für persönliche Pflege, Obstipation, Schlafstörungen und Angstzustände.