Search

Copyright of Rehabilitation / Rehabilitacija is the property of University Rehabilitation Institute, Republic of Slovenia and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Copyright of Journal of Universal Excellence (JUE) / Revija za Univerzalno Odličnost (RUO) is the property of Fakulteta za Organizacijske Studije v Novem mestu and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO, 2001; slov. prevod, 2011) v svoji zadnji konceptualni različici (nazadnje posodobljena v Dodatku k SEJO, 2018; slov. prevod, 2023) kot odmik od sheme štirih spretnosti k štirim načinom sporazumevanja poleg sprejemanja, tvorjenja in interakcije vključuje tudi posredovanje (angl. mediation). V okviru akcijsko usmerjenega pristopa k učenju in poučevanju tujih jezikov (Svet Evrope, 2023, str. 23–34) pripisuje posredovanju tudi vse vidnejšo, samostojno vlogo, saj praviloma združuje elemente vseh sporazumevalnih načinov. (Medjezikovno) posredovanje kot eden od štirih načinov sporazumevanja je bistvenega pomena pri študiju angleščine kot tujega jezika stroke, ki v študijske procese vse pogosteje vključuje uporabo inovativnih tehnologij. Te se pri pouku tujih jezikov zdijo pričakovan pa tudi nujen korak v svetu, kjer je umetna inteligenca (UI) naš vsakdanji spremljevalec. Prednosti UI pri učenju in poučevanju tujih jezikov med drugim vključujejo neomejeno dostopnost in prilagodljivost vsebin in pristopov, takojšen odziv in povratne informacije, imajo pa tudi motivacijsko vrednost in omogočajo prilagajanje različnim psiho-socialnim potrebam. Prispevek združuje posredovanje z uporabo inovativnih tehnologij, kot so orodja umetne inteligence, pri pouku angleščine kot tujega jezika stroke (TJS) dveh skupin študentov: prihodnjih zdravstvenih delavcev in prihodnjih prevajalcev. Osredotoča se na orodja, ki podpirajo predvsem medjezikovno posredovanje, in predstavlja nekaj izbranih orodij (prevajalniki in jezikovni modeli UI), in sicer njihov potencial pri učenju in poučevanju TJS in s tem povezane težave. S prikazom dveh študij primera nazorno povezuje teoretična izhodišča s praktično rabo UI. V ta namen sva zasnovali dve učni aktivnosti, ki vključujeta uporabo orodij UI za krepitev kompetenc medjezikovnega in medkulturnega posredovanja v najinih specializiranih kontekstih, tj. zdravstveni negi in prevajanju in tolmačenju. Kritična presoja in prizma etične refleksije nas nujno privedeta do spoznanja, da digitalne tehnologije in programske rešitve sicer optimizirajo in pospešijo delovne oziroma učne procese ter pogosto omogočajo višjo učinkovitost, vendar pa morajo medčloveški oziroma medosebni odnosi, medkulturni vidiki, dimenzije subjektivnosti, razumevanja drugega in kritičnega mišljenja ostati na prvem mestu.

Uvod: Namen raziskave je bil na podlagi teorije Betty Neuman raziskati obseg različnih vrst stresorjev (intrapersonalnih, interpersonalnih, ekstrapersonalnih in tistih, povezanih z zdravstvenimi nastanitvami) ter njihov vpliv na dojemanje delovnega okolja in dobro počutje zaposlenih v zdravstvenih ustanovah. Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo spletne ankete. Anketa je vsebovala 20 trditev. Sodelovalo je 140 zaposlenih v zdravstveni negi različnih izobrazbenih stopenj in delovnih okolij. Rezultati: Rezultati kažejo, da zdravstveni delavci doživljajo zmerno nizko raven stresorjev na delovnem mestu: povprečna ocena 54,17 na lestvici, ki se točkuje od 20 do 100. Višja prisotnost stresorjev je bila zabeležena pri osebah z znanstvenim magisterijem ali doktoratom znanosti (x = 92,83, s = 0,668). Na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti so poročali o višji prisotnosti stresorjev (x = 80,00, s = 1,039) v primerjavi s primarnim, sekundarnim nivojem in socialnovarstvenimi zavodi (x = 60,90, s = 1,039). Anketiranci se strinjajo, da je preprečevanje poškodb in bolezni na delovnem mestu skupna odgovornost (x = 4,43, s = 0,689). Prav tako so visoko ocenili občutenje stresa zaradi obsega dela (x = 3,74, s = 0,976). Večja prisotnost stresorjev je prisotna pri anketirancih z izmenskim delom ( x = 89,64, s =1,737) in na delovnih mestih, kot je služba nujne medicinske pomoči (x = 73,30, s = 3,449). Diskusija in zaključek: Rezultati kažejo na potrebo po prilagojenih intervencijah za obvladovanje stresorjev zlasti v terciarni zdravstveni dejavnosti, pri zaposlenih z izmenskim delom in v visoko stresnih delovnih okoljih.

Uvod: Pandemija virusa covid-19 je predstavljala veliko tveganje tudi na perinatalnem področju. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti trajanje bivanja otročnic, pozitivnih na covid-19, po vaginalnem porodu v zgodnjem poporodnem obdobju v primerjavi s standardnim trajanjem in stopnjo njihovih ponovnih sprejemov v primerjavi s standardnimi sprejemi pri zdravi populaciji. Metode: Uporabljena je bila retrospektivna kohortna raziskava s pregledom trajanja ležalne dobe po vaginalnem porodu in po carskem rezu. Vključenih je bilo 322 otročnic. Podatke, pridobljene iz informacijskega sistema Hipokrat, smo analizirali z opisno statistiko in t-testom ob upoštevani statistični značilnosti p < 0,05. Rezultati: V povprečju je ležalna doba po vaginalnem porodu (Me = 2,45) in po carskem rezu (Me = 4,05) trajala dlje od zastavljenega trajanja. Maksimalna ležalna doba po vaginalnem porodu je bila približno tri dni (Maks = 3,06), po carskem rezu pa štiri dni (Maks = 4,38). Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med ležalno dobo po vaginalnem porodu (p = 0,38) in carskem rezu (p = 0,21). Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da je kljub predvideni krajši ležalni dobi otročnic, pozitivnih na covid-19, njihova obravnava zanemarljivo daljša. Potrebne so nadaljne raziskave v zgodnjem postnatalnem obdobju.

Uvod: Z vpeljavo digitalizacije v zdravstvu se je spremenil sistem naročanja na zdravstveno obravnavo. Cilj raziskave je bil opisati raven zadovoljstva pacientov izbrane zdravstvene ustanove z informacijskim sistemom eZdravje in identificirati morebitne pomanjkljivosti v tem sistemu. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 319 naključno izbranih pacientov, ki so čakali na obravnavo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica v enomesečnem obdobju leta 2023. Uporabljen je bil posebej zasnovan anketni vprašalnik s petnajstimi temeljnimi vprašanji, ki smo mu izračunali visok koeficient zanesljivosti (Cronbach α = 0,894). Za statistično analizo so bile uporabljene osnovne deskriptivne statistike in Pearsonova korelacijska analiza. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da so anketiranci v splošnem zadovoljni s storitvami eZdravja (M = 4,18, s = 0,69), vendar se z višjo starostjo njihovo zadovoljstvo znižuje (r = –0,166, p =

Uvod: Bolečina po carskem rezu je pričakovan dogodek, ki lahko vpliva na okrevanje otročnice in prvo dojenje. Namen tega pregleda je ugotoviti povezavo med obravnavo bolečine z opioidi po carskem rezu in podporo pri dojenju. Metode: Izvedli smo pregled strokovne in znanstvene literature. Iskanje je potekalo po podatkovnih bazah PubMed Central, ScienceDirect in Google Scholar. Vključena je bila literature, objavljena med letoma 2013 in 2023. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: »bolečina«, »porod«, »opioid«, »mobilizacija« in »zdravstvena nega«. Primarni viri so bili izbrani v skladu z merili za vključitev in izključitev. Postopek iskanja in izbor sta prikazana s pomočjo PRISMA diagrama. Tematska analiza je bila izvedena s kodiranjem reziltatov. Rezultati: Identificirali smo 9 člankov, ki so obravnavali status obvladovanja bolečine z opioidi po carskem rezu. Rezultate smo kritično ovrednotili z orodjem PICO. Glavna vsebina so bili rezultati pri ugotavljanju različnih intervencij za obvladovanje pooperativne bolečine in za začetek dojenja po carskem rezu. Diskusija in zaključek: Na splošno velja, da so otročnice v različnih državah bolj izpostavljene tveganju neučinkovitih načinov obvladovanja bolečine po carskem rezu. Opredelili smo ključne vrzeli, ki bi lahko bile nadaljne področje raziskovanja za ustreznejše obvladovanje bolečine ter podpora dojenju po carskem rezu.

Uvod: Medicinske sestre v pediatrični onkološki zdravstveni negi se srečujejo s pacienti in njihovimi družinami iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je bil preučiti ključne elemente medkulturne zdravstvene oskrbe, ki jih prepoznavajo medicinske sestre v pediatrični onkologiji, ter izzive, s katerimi se srečujejo v praksi. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem deskriptivno-interpretativnem pristopu. Podatki so bili pridobljeni z individualnimi, delno strukturiranimi intervjuji na namenskem vzorcu sedmih medicinskih sester z izkušnjami na področju pediatrične onkološke zdravstvene nege. Podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Identificirali smo tri teme: (1) značilnosti medosebnih odnosov in medkulturno komunikacijo, (2) spregledane vidike medkulturne zdravstvene nege in (3) zaznavanje lastne medkulturne prakse. Zaposleni v onkološki pediatrični zdravstveni negi so medosebne odnose in medkulturno prakso označili kot zelo pomembno za razumevanje težav in zagotavljanje potreb onkoloških pacientov, zato je zelo pomembnozačetno spoznavanje in vzpostavitev dobrega medsebojnega sodelovalnega odnosa, ki temelji na odprti komunikaciji, prilagodljivosti in spoštovanju kulturnih razlik. Sodelujoči opažajo, da na zdravje vplivajo medkulturne razlike in predvsem osebna prepričanja pacientov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da na pediatričnem onkološkem oddelku poznajo pomen dobrega medosebnega odnosa med zaposlenimi v pediatrični zdravstveni negi, otroki in njihovim starši ter upoštevajo njihove potrebe glede kulturno pogojenih vzorcev vedenja, na primer glede prehranjevanja in lajšanja bolečine. Prav tako pa se kaže potreba po dodatnem izobraževanju zaposlenih.

The vast majority of European countries are struggling to embrace nursing as a profession and as a science. There are still not enough nurses with bachelor’s degrees and advanced practical skills, and clinical specialisations for nurses are being developed at the master’s level. Attention should be paid to recognising nurses as an equal healthcare workforce who need to be empowered to advance their profession and be provided with professional development opportunities. Changes needed include improving pay and working conditions, providing opportunities to improve skills and professional recognition, empowering nurses to deliver care, and harnessing the power of technology to better support nurses. The declining interest in nursing education and the often stereotypical and condescending view of the role and work of nurses on the healthcare team should be a warning signal to all who are working on healthcare reform.

Telemedicine is becoming an important part of healthcare but it is insufficiently integrated into the curricula for future nurses and nurses’ additional training. Nurses represent a large part of the healthcare workforce and are an important motivator for the use of telemedicine with patients. However, there is a knowledge gap regarding their attitudes towards telemedicine, their general knowledge of it, and their acceptance of and interest in using telemedicine. Even less is known about these topics from the perspective of nursing students. The aim of the study was to explore the knowledge, attitudes and interest in the use of telemedicine among Slovenian nurses and nursing students. The survey was conducted from September to December 2023 on a purposive sample of 478 nurses and nursing students. In general, the respondents rated their knowledge of telemedicine as low. A lack of training in telemedicine was identified. The results indicate the presence of technology-based and general ageism, which is more pronounced among students. There is a strong correlation between general attitudes towards telemedicine and interest in its use. The survey points to the need to include telemedicine-related content and technology-based ageism in the curricula for future nurses. This content should also be offered as additional training. Future research should further investigate the attitudes and acceptance factors of telemedicine in elder care. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Copyright of Kronika is the property of Kronika, Casopis za Slovensko Krajevno Zgodovino and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Oddelek pediatrične intenzivne terapije je kompleksno okolje, kjer so otroci, starši in zdravstveno osebje izpostavljeni najrazličnejšim izkušnjam. Kritično bolni otroci lahko med zdravljenjem v bolnišnici doživijo nelagodje ter so hkrati nadvse ranljivi in odvisni od zdravstvenega osebja, ki prepoznava njihove potrebe. S celostno obravnavo omogočimo kakovostno zdravstveno nego, povečamo zadovoljstvo otrokove družine in poskrbimo za dobro počutje osebja.

Uvod: Od novozaposlenih medicinskih sester se velikokrat pričakuje, da bodo delovale enako kompetentno kot izkušene. Namen raziskave je bil preučiti razliko pri samooceni usposobljenosti za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah med novozaposlenimi medicinskimi sestrami in zaposlenimi več kot eno leto. Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda. S spletnim vprašalnikom je bilo izvedeno anketiranje na priložnostnem vzorcu 98 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani na podlagi vprašalnika »Percepcija zdravstvene oskrbe v akutnih situacijah« (ang. Perception to Care in Acute Situations). Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike in Mann Whitneyjevega U-testa, Kruskal Wallisovega H-testa. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila p < 0,05. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so novozaposlene medicinske sestre zdravstveno oskrbo v akutnih situacijah samoocenile slabše kot medicinske sestre, zaposlene več kot leto dni (U=271,000, p < 0,001). Ugotovitve kažejo tudi razliko v samooceni usposobljenosti med medicinskimi sestrami z malo izkušnjami v akutnih situacijah in tistimi z veliko izkušnjami (U=293,000, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Novozaposlene medicinske sestre se v začetku ne počutijo dovolj sposobne za samostojno delo v akutnih situacijah. Ugotovljeno je bilo, da na samooceno usposobljenosti medicinskih sester vplivajo spol, starost, delovna področja in predhodne izkušnje z akutnimi situacijami. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo novozaposlene medicinske sestre in na pomen mentoriranja v zdravstveni negi.

Uvod: Nagel tehnološki razvoj v zdravstvu neposredno vpliva na zdravstveno nego in na poklic medicinske sestre in zdravstvenika. Manko znanja med medicinskimi sestrami o raznolikih novih tehnologijah v zdravstvu predstavlja izziv na področju zdravstvene nege in kakovostne oskrbe pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so vsebine s področja pametnih tehnologij vključene v visokošolsko izobraževanje bodočih diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji. Metode: Zbiranje učnih načrtov prek spletnih strani osmih visokošolskih institucij in osebnega stika s fakultetami in nosilci posameznih predmetov je potekalo v januarju in februarju 2023. Analizirali smo dvajset učnih predmetov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni način z eksplorativno metodo, ki smo jo združevali z elementi vsebinske analize in vizualizacijske metode. Rezultati: V učnih načrtih predmetov s področja informatike in informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) smo prepoznali šest vsebinskih sestavnih delov: pametne tehnologije, osnove IKT in informatike, IKT v zdravstvenem izobraževanju, IKT v zdravstvu, e-zdravje in druge vsebine s področja IKT. Pametne tehnologije so redko vključene v predmete na prvi in na drugi stopnji izobraževanja v zdravstveni negi. Diskusija in zaključek: V učnih programih slovenskih visokošolskih zavodov s področja zdravstvene nege močno primanjkuje vsebin s področja pametnih tehnologij. Glede na naglo širjenje digitalizacije v zdravstvu in pomembno vlogo medicinskih sester pri uvajanju in uporabi te vrste tehnologij v praksi bi bilo v prihodnje treba narediti korak naprej in v učne načrte visokošolskih institucij na področju zdravstvene nege ter v dodatna usposabljanja za medicinske sestre vključiti več poglobljenih vsebin s tega področja in jih tako obogatiti z naprednimi znanji in spretnostmi.

Introduction: The this paper the authors describe the development of the education program for nurses in public health in the European Union (EU). Methods: This paper will present information from relevant professional/scientifical data sources about the basic principles in the development of nursing and midwifery education programs, which will contribute to the development of new competencies of nurses in the field of health care and public health. The paper provides an overview of the Munich Declaration, followed by an overview of the educational systems for nurses and midwives in several countries of Western Europe and the Balkans. Topic: The authenticity of health care evaluation ensures the conditions for strengthening nurses’ awareness of the value of their own profession and the independence of acquired competencies and skills from inappropriate external interference. Recognizing the profession or authenticity of nursing requires more education. All questions and reflections are focused on the identity and authenticity of the profession, emphasizing the value of nursing care, as well as the aspiration that the development of the nursing profession remains within the framework of the fundamental value. Conclusion: Today, nurses make a significant contribution to the health care system of a country at all levels of health care. In order to achieve the professionalization of nursing, it is necessary to transform nurses, which implies a high level of quality knowledge and skills, as well as an awareness of moral and ethical responsibility towards patients, colleagues and oneself. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Aimed at preparing the basis for planning evidence-based public health measures for preservation/ improvement of nurses’ work ability (WA), the objective was to assess the relationship between WA and sense of coherence (SOC).

Participativno raziskovanje pridobiva pozornost. V babištvu in zdravstveni negi je poudarek pogosto dan klinični praksi, potrebe raziskovalcev pa so zanemarjene. Primerjalna anketna raziskava je bila izvedena z uporabo kvantitativnih deskriptivnih raziskovalnih metod empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani z vprašalniki, vzorec pa je obsegal 228 babic in medicinskih sester. Analiza podatkov je vključevala osnovne opisne statistike z izračuni frekvenc in odstotkov. Statistično pomembne razlike so bile določene z χ2-testom. Več kot polovica anketirancev ni imela izkušenj z raziskavami v lastni delovni praksi. Večina jih je izrazila zanimanje za stopnjo načrtovanja vsebin, najmanj želena stopnja pa je bilo poročanje o ugotovitvah študije. Največje ovire so bile pomanjkanje izobraževanja na področju raziskovanja in pomanjkanje znanja o raziskovalnih metodologijah. Rezultati poudarjajo pomen ustanovitve raziskovalnih skupin, ki bi zaposlenim pomagale pridobiti raziskovalne izkušnje. Naše ugotovitve povečujejo ozaveščenost glede ovir za participativno raziskovanje med babicami in medicinskimi sestrami. Skrb za identifikacijo ovir pri uvajanju praks, ki temeljijo na dokazih, je prisotna predvsem zato, ker babice in medicinske sestre vztrajajo pri neuvajanju na dokazih temelječih praks.

Kadrovski izzivi na področju dolgotrajne oskrbe (DO) v Sloveniji so zelo veliki. Zato so cilji raziskave identificirati ključne dejavnike zaviranja in spodbujanja zaposlovanja v DO ter nujne ukrepe za pridobivanje novih delavcev in ohranjanje zadovoljstva med zaposlenimi. Vzorec je vključeval študente, brezposelne, zaposlene in bivše zaposlene različnih slovenskih zavodov DO (N = 49). Uporabili smo kvalitativni pristop s fokusnimi skupinami, ki smo jih izvedli novembra in decembra 2022 ter januarja 2023. Rezultati so pokazali, da so največji zaviralni dejavniki zastareli kadrovski standardi in normativi, nizka plača, tog in večizmenski delavnik ter fizične in psihološke obremenitve zaposlenih. Ključni dejavnik spodbude je redna zaposlitev s stalno plačo. Pomanjkanje kvalificiranega osebja na področju DO zahteva takojšnjo družbeno pozornost in ukrepe, kot so postavitev ustreznih kadrovskih normativov, uvedba konkurenčne plače in ugodnosti/bonusov, večja avtonomija zaposlenih, možnosti za izobraževanje (plačevanje šolnin), usposabljanje in strokovni razvoj, tehnološka podpora, programi za upravljanje s stresom in svetovalni programi za preprečevanje nesreč pri delu in izgorelosti, spodbujanje pozitivne kulture na delovnem mestu in aktivna promocija za dvig ugleda poklicev v DO.

Uvod: Etična občutljivost je pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti etično občutljivost študentov zdravstvene nege. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja. Anketiranje je potekalo na priložnostnem vzorcu 126 dodiplomskih študentov zdravstvene nege. Podatki so bili zbrani na podlagi prevedenega in prilagojenega »Vprašalnika za merjenje etične občutljivosti med študenti zdravstvene nege« (ang. Ethical Sensitivity Questionnaire for Nursing Students). Za statistično analizo so bile uporabljene naslednje metode: osnovna deskriptivna statistika ter neparametrični Mann-Whitneyjev U-test in Kruskal- Wallisov H-test. Rezultati: Rezultat notranje konsistentnosti za celoten vprašalnik je pokazal dobro stopnjo zanesljivosti (Cronbach α = 0,711). Anketirani študenti zdravstvene nege na dodiplomskem študiju so prikazali zmerno stopnjo etične občutljivosti ( = 33,50, s = 5,615). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stopnji etične občutljivosti med rednimi študenti dodiplomskega študija zdravstvene nege in študenti izrednega študija (p = 0,025). Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo možnosti za izboljšanje etične občutljivosti študentov zdravstvene nege. Na podlagi ugotovitev so potrebne nadaljnje raziskave o etični občutljivosti v povezavi z delovno otopelostjo v zdravstvenem sistemu. Smiselno bi bilo raziskati tudi dejavnike, ki vplivajo na etično občutljivost in primerjati etično občutljivost med študenti zdravstvene nege in zaposlenimi medicinskimi sestrami.

Uvod: Pomanjkanje medicinskih sester je odraz starajoče se družbe in večjih potreb uporabnikov zdravstvenih storitev. Nezadovoljstvo medicinskih sester vodi v izgorelost, ki je najpogostejši vzrok za zapuščanje poklica. Namen integrativnega pregleda literature je bil preučiti razloge za odločitve medicinskih sester v bolnišnicah, da zapustijo poklic. Metode: Uporabili smo integrativni pregled literature. Z uporabo ključnih besed zdravstvena nega, zapuščanje poklica, dejavniki tveganja, izgorelost, zadovoljstvo na delovnem mestu smo pregledali podatkovne baze CINAHL, PubMed in ProQuest Dissertations & Theses Global. Vključili smo raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2011 in 2021. Identificirali smo 1.328 zadetkov, za končno analizo pa uporabili osem virov v polnem besedilu: šest virov iz šestega nivoja in dva vira iz sedmega nivoja izbrane hierarhije dokazov. Za pregled poteka raziskave smo uporabili diagram PRISMA. Zbrane podatke smo obdelali s tematsko integrativno analizo. Rezultati: S tematsko integrativno analizo smo identificirali 25 kod, ki smo jih združili v štiri podteme in dve temi: (1) družbeno-ekonomski in organizacijski dejavniki, povezani z zapuščanjem poklica; (2) neustrezni delovni pogoji in pomanjkljiva podpora managementa. Diskusija in zaključek: Kljub aktualnosti teme so raziskave večinoma presečne, intervencijskih raziskav v našem integrativnem pregledu ni. Védenje o zadržanju medicinskih sester v našem kulturnem okolju lahko okrepimo z nacionalnimi retrospektivnimi in prospektivnimi raziskavami, kar nam bo dalo dobra izhodišča tudi za intervencijske raziskave.

Uvod: Starejši odrasli v domačem okolju pogosto potrebujejo pomoč neformalnih oskrbovalcev, katerih vloga postaja pomembna pri zagotavljanju oskrbe na domu. Namen pregleda literature je ugotoviti možne načine za izboljšanje strokovne podpore neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih. Metode: Opravljen je bil integrativni pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in PubMed Central®. V kvalitativno analizo je bila vključena literatura, osredotočena na intervencije, ki so zajemale aktivnosti zdravstvene nege za podporo neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih v njihovem domačem okolju oziroma domačem okolju njihovih oskrbovancev. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih deset izvirnih znanstvenih člankov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Med analizo je bilo oblikovanih devet kategorij, ki opisujejo potrebe neformalnih oskrbovalcev in značilnosti zaznanih intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem. Diskusija in zaključek: Pomembne značilnosti intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju so prilagojenost posamezniku, fleksibilnost in promocija aktivne vloge neformalnih oskrbovalcev. Pri načrtovanju in implementaciji teh intervencij je treba izhajati iz potreb neformalnih oskrbovalcev. Prav tako je pomembno, da se predhodno zagotovi izobraževanje in usposabljanje izvajalcev intervencij.

Responding to urgent conditions in health care requires appropriate treatment and timely recognition and action, which can be achieved through simulation learning. The most common conditions encountered in obstetrics are postpartum haemorrhage, preeclampsia, eclamptic attack, and anaphylactic reaction. The most common cause of unsuccessful resolution of a problem is communication, i.e., a conflict that occurs between team members. For the first time in Slovenia, we conducted simulation workshops in the clinical environment; there were four of them: postpartum haemorrhage, eclamptic seizure in a pregnant woman, eclamptic seizure in patient post-delivery and anaphylactic shock. We checked communication skills, action according to valid guidelines and standards. In addition to the individual's progress, the in situ simulation reveals potential logistical or professional deficiencies and communication problems within the team. The workshops were followed by a guided reflection where the participants recognised good decisions and analysed the performance of their colleagues. The aim of the workshop is not only to improve knowledge, skills and abilities, but also to strengthen relationships within the team. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Welfare technologies, which encompass a wide range of technologies used to maintain or improve individuals' functioning, safety, participation or independence, are becoming inevitable for health care and longterm care. These technologies are also impacting nursing practice. However, little is known about their acceptance among nurses who work with older adults outside of the clinical setting. The goal of this five-stage scoping review was to address this knowledge gap. A comprehensive search of seven bibliographic databases (MEDLINE, CINAHL with full text, PubMED, Scopus, Proquest Social Sciences Database, APA PsycArticles, and SocINDEX with full text) and grey literature was conducted in December 2022. Based on the inclusion and exclusion criteria, 27 articles were selected. The content-based analysis conducted using ATLAS.ti 9 software identified five categories of acceptance factors: individual, organizational, patient-related and technological factors, and social influence. Notably, patient-centeredness was found to be represented in all five categories. In the future, the factors that influence nurses' acceptance of new technologies should be researched before the technologies are put into use. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Uvod: Stiske zaradi zdravstvene nege, ki ostaja zaradi različnih razlogov neizvedena, so pri medicinskih sestrah pogosto spregledane in neprepoznane. Namen integrativnega pregleda literature je pregledati najnovejše raziskave, ki opisujejo, kako se neizvedena zdravstvena nega izraža na duševnem počutju medicinskih sester. Metode: Uporabili smo integrativni pregled literature, izveden v skladu s PRISMA smernicami v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Wiley, COBISS.SI in Google Učenjak. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Zadetke smo razvrstili glede na raven dokazov. Uporabili smo tematsko analizo vsebine. Rezultati: Skupaj je bilo identificiranih 175 in v končno analizo vključenih 11 virov. Identificirano je bilo 96 kod združenih v 4 kategorije: (1) Telesno, duševno in čustveno počutje, (2) Moralno etične dileme, (3) Sprejemanje odločitev pri delu – prilagajanje, (4) Poklicne in osebne vrednote. Diskusija in zaključek: Neizvedena zdravstvena nega je za medicinske sestre pomemben izvor stisk in stresa, saj zaradi neizvajanja vseh potrebnih aktivnosti v zdravstveni negi prihajajo v neskladje s svojimi osebnimi in poklicnimi vrednotami. Naši rezultati dodajajo vsebinski kontekst in boljše razumevanje posledic neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah. Vsakodnevno odločanje, katere aktivnosti bo potrebno izpustiti, vpliva ne samo na slabše počutje, nezadovoljstvo in izgorelost, ampak celo na zapuščanje delovnih mest in poklica.

Copyright of Onkologija is the property of Institute of Oncology Ljubljana and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Copyright of Kakovostna Starost is the property of Anton Trstenjak Institute and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Vsak dan kompleksnejša obravnava pacientov z vse večjim številom kroničnih obolenj/stanj zahteva vključevanje vse večjega števila strokovnjakov različnih zdravstvenih in nezdravstvenih področij. Vse pogosteje v obravnavi pacientov sodelujejo različni zdravniki specialisti, medicinke sestre, fizioterapevti, dietetiki, farmacevti, psihologi in drugi strokovnjaki. Izveden je bil pregled literature, s katerim smo želeli ugotoviti, kako se povezujejo in sodelujejo različni zdravstveni delavci na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Ključna besedna zveza za iskalni niz je bila kombinacija znanja in spretnosti (»skill mix«), postavljeni pa so bili tudi vključitveni kriteriji. Potek raziskave je prikazan v PRIZMA diagramu. Na podlagi pregleda izbranih virov smo oblikovali štiri vsebinske kategorije: »skill mix« v bolnišničnem okolju, »skill mix« v institucionalnem varstvu in skrbi za starejše odrasle, »skill mix« na primarni zdravstveni ravni ter »skill mix« v času pandemije covida-19. Timsko delo, ki zajema prenos/kombinacijo znanj in spretnosti, postaja velik izziv za zdravstveni sistem. Na podlagi ugotovitev sklepamo, da lahko prinese revolucionarne spremembe v oskrbi pacientov na vseh ravneh zdravstvenega in socialnega varstva. Ključni elementi za uspeh so sodelovanje, spoštovanje znanj in spretnosti vseh vključenih in dobra organizacija v času uvajanja sprememb.

Samooskrba pacientov vključuje aktivno skrb za samega sebe v času zdravja in bolezni. Koncept samooskrbe v slovenskem prostoru ni enotno opredeljen in je redko raziskovalna tematika. Narejena je bila analiza koncepta samooskrbe po Walkerju in Avantu za slovenski prostor. Analiza je temeljila na pregledu slovenske strokovne in znanstvene literature. Koncept samooskrbe vključuje aktivno skrb za samega sebe, aktivnosti, usmerjene v doseganje optimalnega zdravja in dobrega počutja, ter kontinuirano izvajanje. Predhodniki samooskrbe so motiviranost in informiranost, zdravstvena pismenost in zdravstvena vzgojenost. Posledice samooskrbe so boljša kakovost življenja in večje zadovoljstvo z življenjem, boljše sprejemanje zdravljenja, manjša obremenitev zdravstva ter boljša kakovost zdravstvene obravnave. Nadaljnje raziskovanje oz. nadgradnja konceptualnega modela samooskrbe bi bila smiselna v smeri oblikovanja specifičnih negovalnih intervencij za spodbujanje samooskrbe med pacienti v različnih življenjskih obdobjih in pristopov k njihovemu izvajanju.

Uvod: Za načrtovanje strategije uvajanja na dokazih podprte prakse v slovenski zdravstveni negi je pomembna ocena znanj, prepričanj in različnih vidikov uporabe na dokazih podprte prakse pri izvajalcih zdravstvene nege. Ocena mora biti zanesljiva, veljavna in reprezentativna, da lahko koristi načrtovanju nacionalnih strategij na tem področju. Namen raziskave je prikaz psihometrične analize uporabljenega in mednarodno uveljavljenega instrumenta. Metode: Sodelovalo je 1014 visokošolsko izobraženih medicinskih sester in zdravstvenikov z vseh treh nivojev zdravstvenega varstva. V raziskavi sta bili uporabljeni dve lestvici, in sicer »Evidence-Based Practice Beliefs Scale« in »Evidence-Based Practice Implementation Scale«. Lestvici sta bili psihometrično analizirani s testi zanesljivosti in veljavnosti. Rezultati: Povprečna vrednost prepričanj na dokazih podprte prakse je 3,47 (s = 0,54). Zanesljivost lestvice je znašala 0,909, varianca je bila pojasnjena v 63,71 % s tremi faktorji (prepričanja v znanje, prepričanja v uporabnost, težavnost uporabe in časovna potratnost). Povprečna vrednost implementacije je 2,23 (s = 0, 89). Zanesljivost lestvice je znašala 0,969, varianca je bila pojasnjena v 68,52 % z dvema faktorjema (uporaba znanj, uporaba korakov). Diskusija in zaključek: Testirana instrumenta se pokažeta kot zanesljiva in veljavna. Raziskava zelo poudari primanjkljaj znanj za razvoj na dokazih podprte prakse in znanj, ki so del vsakodnevnih razvojnih aktivnosti v delokrogu visokošolsko izobražene medicinske sestre. Zahtevajo se aktivnosti za izboljšanje stanja na ravni visokošolskih in zdravstvenih zavodov, kot na ravni nacionalnih združenj v zdravstveni negi.

Future nurses should possess the knowledge and competences necessary to ensure patient safety. However, little evidence is available on the way in which students learn patient safety-related principles over time. This study explored the progress of a cohort of Italian undergraduate nursing students as they acquired patient safety knowledge and competences from time of enrolment to graduation.

Background/Aim. Diabetic polyneuropathy (DPN) is the most common microvascular complication of diabetes mellitus (DM), which may be present at the time of disease detection. Screening for DPN is performed for the patients with type 2 diabetes at the time of diagnosis and for type 1 diabetes 5 years after diagnosis. The primary aim of this study was to determine the prevalence of DNP among family medicine patients with DM aged 18 to 70 years using nylon monofilament. Methods. The cross-sectional study estimated the prevalence of DPN among primary care patients with DM in Banja Luka, Republic of Srpska, Bosnia and Herzegovina. Semmes-Weinstein nylon 10 g monofilament was used to detect DPN. Age, gender, duration of DM, type of therapy, symptoms, glycosylated hemoglobin (HbA1c), and risk factors (hypertension, smoking, dyslipidemia, obesity, physical inactivity) were analyzed. Data collection took place from June 1st, 2017 to May 31st, 2018. Results. The study included 228 patients, 132 (57.9%) men and 96 (42.1%) women. There was a statistically significant difference in the presence of all symptoms of DPN (tingling, burning, light burning, and stinging) among patients with different duration of DM (p < 0.01). Multivariate logistic regression revealed that patients who had hypertension [odds ratio (OR) = 26.2; 95% confidence interval (CI): 4.070-168.488; p = 0.001], used oral antidiabetic therapy (OR = 12.3; 95% CI: 1.300-116.309; p = 0.029), h ad tingling (OR = 5.2; 9 5% C I: 1.431-18.571; p = 0.012) and a longer duration of diabetes (OR = 4.27; 95% CI: 1.983-9.175; p = 0.000) were more likely to have DPN. Conclusion. The prevalence of DPN in family medicine patients with DM using nylon monofilament was 24.2%. Determinants of DNP were the presence of symptoms of tingling, duration of diabetes, hypertension, and the use of oral antidiabetic therapy alone. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

V zadnjih treh desetletjih si bolnišnice v slovenskem prostoru prizadevajo za zagotavljanje bolj učinkovite, varne, pravočasne, enake in k pacientom usmerjene zdravstvene obravnave z namenom ustvarjanja dobrih izidov zdravljenja. Zato je zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi ključno. Poznavanje samoocene zaposlenih je pomembno, saj lahko to vodi do sprememb izvajanja zdravstvene nege. Cilj te študije je ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Brežice samoocenjujejo vpliv izobrazbe in delovne dobe na zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi. Raziskava temelji na deskriptivni kvantitativni metodi dela z uporabo tehnike anketiranja. Rezultati so pokazali, da medicinske sestre v Splošni bolnišnici Brežice ne glede na stopnjo izobrazbe menijo, da izobrazba vpliva na zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Samoocena vpliva delovne dobe na zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege pa kaže, da se medicinske sestre ne strinjajo s trditvijo, da medicinske sestre z daljšo delovno dobo nudijo pacientu bolj kakovostno obravnavo, kot tudi z obratno trditvijo, da medicinske sestre z manj delovne dobe nudijo pacientu manj kakovostno obravnavo.

Uvod: Predsodki in diskriminacija spolnih manjšin ostajata kljub družbenim spremembam vsesplošno razširjena težava. Istospolno usmerjeni posamezniki in usmerjene posameznice so izpostavljeni in izpostavljene velikemu negativizmu in nasilju, kar škodljivo vpliva na psihološko, fizično in socialno zdravje ter dobro počutje posameznika in skupnosti. Namen raziskave je bil raziskati odnos študentk in študentov zdravstvene nege do homoseksualnosti. Metode: Uporabljena je bila kvantitativno deskriptivna neeksperimentalna metoda. Raziskava je bila izvedena decembra 2020 s tehniko anketiranja. V priložnostni vzorec je bilo vključenih 114 dodiplomskih in podiplomskih študentk in študentov zdravstvene nege. Uporabljena je bila prirejena slovenska različica vprašalnika Index of Attitudes towards Homosexuals. Notranja konsistentnost vprašalnika je znašala 0,94. Rezultati: Polovica (56,1 %) anketiranih ve, da spolna identiteta posameznika označuje njegovo kulturo in zato spada na področje kulturnih kompetenc, 74,6 % jih meni, da med študijem o tem niso dobili dovolj znanja. Večina (86,8 %) študentov pozna nekoga, ki je istospolno usmerjen. Obstajajo statistično pomembne razlike v odnosu do homoseksualnosti med študenti na podlagi demografskih in drugih podatkov (p < 0,05). Najbolj pozitivno stališče do homoseksualnosti so pokazali ateisti, ženske, študentje, stari od 21 let do 30 let, in študentje 2. letnika dodiplomskega študija. Diskusija in zaključek: Študenti in študentke zdravstvene nege imajo do homoseksualnosti pozitivno stališče. V študij zdravstvene nege je treba vključiti dodatna znanja s področja kulturnih kompetenc.

Uvod: Napredovala stopnja demence je terminalna stopnja v kliničnem poteku demence, za katero sta poleg kognitivnih, telesnih, vedenjskih in psiholoških okvar značilna izguba samostojnosti pri izvajanju osnovnih dnevnih opravil ter visoko tveganje za podhranjenost. Namen raziskave je predstaviti pristope za zagotavljanje optimalne prehranjenosti pri osebah z napredovalo stopnjo demence v institucionalni oskrbi. Metode: Narejen je bil integrativni pregled literature, objavljene med letoma 2014 in 2019. Za identifikacijo relevantne literature smo uporabili iskalni niz dementia OR alzheimers OR cognitive impairment OR memory loss AND feeding OR eating OR nutrition, pregledani sta bili podatkovni bazi CINAHL in MEDLINE. V končno analizo je bilo vključenih 19 člankov. Rezultati: Izsledki pregleda literature so bili razporejeni v štiri kategorije: (1) spodbujanje samostojnosti pri hranjenju, (2) uporaba prilagojene prehrane, (3) obvladovanje motenj požiranja in (4) na posameznika usmerjena oskrba. Diskusija in zaključek: Pristopi pri zagotavljanju kakovosti življenja oseb z napredovalo stopnjo demence so usmerjeni k spodbujanju samostojnosti pri hranjenju. Slednje se lahko dosega z intervencijami na področju obvladovanja upada umskih in telesnih sposobnosti, motenj požiranja, z zagotavljanjem prehranskega vnosa per os ter izvajanjem oskrbe, usmerjene k posamezniku.

Človek je bio-psiho-socialno bitje v stalni interakciji z nenehno spreminjajočim se okoljem. Holistična oskrba pomeni, da morajo izvajalci zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starejše stanovalce zadovoljevati njihove fizične, psihične, socialne in duhovne potrebe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vzroke za neizvajanje holistične oskrbe. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji, ki smo jih kvalitativno analizirali. V raziskavi so sodelovale tri bolničarke negovalke, tri srednje medicinske sestre in tri diplomirane medicinske sestre, ki so zaposlene v domu za starejše. Ugotovili smo, da so razlogi za neizvajanje holistične oskrbe stanovalcev v domu za starejše sledeči: pomanjkanje kadra, motivacijski dejavniki zaposlenih, pomanjkanje znanja in pomanjkanje časa. Pomembno je, da vsi izvajalci zdravstvene nege in oskrbe razumejo razsežnost koncepta holistične oskrbe in da se sistemsko uredijo kadrovski in organizacijski dejavniki, ki bodo omogočali holistično obravnavo stanovalcev.

Uvod: Merjenje kulturnih kompetenc je temeljni korak pri oceni strategij učenja kulturnih kompetenc ter doseganju kulturne kompetentnosti med medicinskimi sestrami in študenti zdravstvene nege. Namen sistematičnega regleda literature je bil proučiti vsebino in lastnosti vprašalnikov ter izbrati najprimernejše vprašalnike za ocenjevanje kulturnih kompetenc pri medicinskih sestrah in študentih zdravstvene nege. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, ERIC, EBSCO in ScienceDirect. Uporabljeni so bili angleški izrazi: transcultural nursing, cultural competent care, cultural competency, education nursing, questionaire. V pregled so bili vključeni izvirni znanstveni članki z ustrezno preiskovano tematiko, dostopni v celotnem besedilu ter objavljeni po letu 2010. 2010. Rezultati: Izmed 247 člankov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov. Med analiziranimi vprašalniki smo na podlagi vsebine ter psihometričnih lastnosti, kot sta zanesljivost in konstrukcijska veljavnost, ugotovili, da so štirje vprašalniki najbolj primerni za merjenje kulturnih kompetenc pri medicinskih sestrah, trije vprašalniki za merjenje kulturnih kompetenc pri študentih zdravstvene nege in en vprašalnik pri medicinskih sestrah v izobraževanju. Diskusija in zaključek: Določeni vprašalniki, ki smo jih vključili v naš pregled, so na podlagi analize kakovosti merilnih lastnosti vprašalnikov primernejši za merjenje kulturnih kompetenc pri medicinskih sestrah, ostali vprašalniki pa za merjenje kulturnih kompetenc pri študentih zdravstvene nege. Sistematični pregled literature predstavlja dobro izhodišče za druge raziskovalce s področja merjenja kulturnih kompetenc pri izboru ustreznih vprašalnikov za nadaljnje raziskave.

Uvod: Evtanazija je pojem, o katerem se mora razpravljati z vidika medicinskih, zdravstvenih in družboslovnih strok. Medicinske sestre so sestavni del zdravstvenih timov, zato je potrebno njihovo vključevanje v etične razprave o evtanaziji. Namen pregleda literature je predstaviti vidik evtanazije v povezavi z zdravstveno nego. Metode: Uporabljen je bil pregled literature, izveden v podatkovnih bazah COBIB.SI, CIHAHL in PubMed od 1. 11. 2020 do 1. 12. 2020. Iskanje je potekalo z uporabo ključnih besed: »evtanazija«, »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku s kombinacijo ključnih besed: »attitudes«, »euthanasia« in »nursing«. Potek pregleda literature je prikazan z diagramom PRISMA. Kakovost virov, vključenih v končno analizo, je bila ocenjena s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultati so bili sintetizirani z uporabo tematske analize. Rezultati: Izmed 138 virov je bilo v končno analizo vključenih enaindvajsetih člankov. Medicinske sestre so navajale naklonjen, kot tudi nenaklonjen odnos ter prisotnost etičnih dilem v povezavi z evtanazijo. Naklonjen odnos medicinskih sester do evtanazije se kaže v primerih neobvladljivih bolečin, neznosnega trpljenja in neozdravljivih bolezni, nenaklonjen pa v povezavi z nekaterimi demografskimi in kulturnimi značilnostmi medicinskih sester, upoštevanjem načel sočutne oskrbe in spoštovanjem vrednosti človekovega življenja. Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave prispevajo prepoznati odnos medicinskih sester do evtanazije ter nekatere etične dileme v povezavi z evtanazijo. Potrebno bi bilo izvesti podrobne preglede etičnih dilem in moralnih stisk, ki se pojavljajo v povezavi z evtanazijo in zdravstveno nego.

Uvod: Epidemija covida-19 je omejila praktično usposabljanje študentov zdravstvene nege. V zdravstveni negi simulacije niso novost, razmeroma novo področje izobraževanja pa so virtualne simulacije ali virtualni pacienti. Namen pregleda je bil preučiti najnovejše empirične ugotovitve o učinkovitosti oziroma uspešnosti uporabe virtualnih simulacij ali virtualnih pacientov pri študiju zdravstvene nege po svetu. Metode: Pregledani so bili znanstveni članki, objavljeni med letoma 2016 in 2021 v bibliografskih bazah CINAHL, MEDLINE, ERIC ter v kataložno-bibliografski bazi podatkov COBIB. Proučevani so bili članki, ki so obravnavali študente zdravstvene nege, pri katerih sta bila virtualna simulacija ali virtualni pacient uporabljena za način učenja in ne kot način preverjanja usvojenega znanja druge učne metode. Sinteza rezultatov je bila narejena s tematsko analizo. Rezultati: Vključenih je bilo 12 raziskav, ki so bile večinoma opravljene v razvitih državah. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv virtualnih simulacij ali virtualnih pacientov na kognitivno in afektivno domeno znanja, praktično izvedbo intervencij, oceno samoučinkovitosti, kompetentnosti in zadovoljstva študentov. Diskusija in zaključek: Kadar kliničnega usposabljanja za študente zdravstvene nege ni mogoče zagotoviti, so virtualne simulacije ali virtualni pacienti lahko eno izmed možnih okolij za trening kliničnih odločitev, ki bi jih študent sicer pridobil v klinični praksi, ne morejo pa nadomestiti kliničnega usposabljanja in izkušenj, ki jih študent pridobi ob pacientu.

Copyright of Uporabna Informatika is the property of Slovensko Drustvo Informatika and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Copyright of School Chronicle / Šolska Kronika is the property of Slovenski Solski Muzej and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

Uvod: V enotah intenzivne terapije se medicinske sestrednevno soočajo z umiranjem. To jim predstavlja velike obremenitve, ki vodijo do stiske. Namen pregleda literature je ugotoviti, kaj doživljajo medicinske sestre ob umirajočih pacientih v enotah intenzivne terapije in kako se soočajo z umiranjem. Metode: Uporabljena je metoda pregleda literature. Iskanje je bilo izvedeno v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, SAGE, Web of Science in CINAHL na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Proces iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov je bila uporabljena metoda tematske analize. Rezultati: Od 1.886 zadetkov smo v končno analizo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo oblikovali dve glavni temi: (1) doživljanje medicinskih sester ob hudo bolnih in umirajočih pacientih; (2) profesionalni odnos medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Izvajanje zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije je za medicinske sestre zelo stresno. Pri zdravstveni negi kritično bolnih pacientov se najpogosteje srečujejo s stalnimi fizičnimi obremenitvami, čustvenimi pretresi, pomanjkanjem čustvene podpore, žalostjo, izgorevanjem, depresijo, težavami v komunikaciji s pacientovimi sorodniki ter pomanjkljivim sodelovanjem in zagotavljanjem podpore v timu. Izpostavljene so številnim dejavnikom, ki prispevajo k doživljanju lastne stiske. Potrebni so ukrepi za zaščito, učinkovitejšo pomoč in podporo medicinskim sestram, ki se dnevno soočajo z umiranjem in zagotavljanjem podpore pacientovi družini oziroma svojcem.

Uvod: Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester pri zagotavljanju farmacevtske skrbi je pomembno z vidika zagotavljanja kakovosti zdravstvene oskrbe pacienta. Vendar pa vključevanje medicinskih sester v farmacevtsko skrb odpira tudi številna vprašanja, povezana z njihovim izobraževanjem ter posledično posedovanjem kompetenc za njihovo učinkovito vlogo pri zagotavljanju farmacevtske skrbi. Cilj raziskave je bil ugotoviti stališča zdravnikov, farmacevtov in medicinskih sester do vloge slednjih v medpoklicnem sodelovanju na področju farmacevtske skrbi v Sloveniji. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna interpretativna metoda. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 24 oseb: osem zdravnikov, osem farmacevtov in osem medicinskih sester. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Raziskava je razkrila, da medicinske sestre že sedaj opravljajo del nalog na področju farmacevtske skrbi in svojo vlogo vidijo tudi v nadaljnjih prizadevanjih za medpoklicno sodelovanje. Ugotovitve sicer kažejo, da zdravniki in farmacevti niso naklonjeni morebitnim profesionalnim kompetencam medicinskih sester, ki vključujejo področje zagotavljanja farmacevtske skrbi. Ob tem izpostavljajo zlasti znanje, ki ga po njihovem mnenju medicinskim sestram primanjkuje. Rešitev vidijo v vpeljevanju dodatnih izobraževanj s področja farmakologije. Medicinske sestre menijo, da so v okviru zagotavljanja farmacevtske skrbi zapostavljene oziroma neenakopravne. Diskusija in zaključek: Medpoklicno sodelovanje v okviru zagotavljanja farmacevtske skrbi je zelo pomembno in ima lahko pozitiven vpliv na rezultate zdravljenja, vendar morajo medicinske sestre pridobiti ustrezna dodatna znanja in posledično kompetence, se kontinuirano izobraževati, imeti vidnejšo vlogo v kliničnih raziskavah ter ne nazadnje v teh prizadevanjih tudi same prevzemati dejavnejšo vlogo.