Vpliv akutne hiperglikemije na delovanje kognitivnih področij možganov pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1

POVZETEK 1.8. Uvod Sladkorna bolezen tipa 1 (SB1) je ena najpogostejših kroničnih bolezni otroštva. Slabo urejena sladkorna bolezen vpliva na delovanje možganov. Z raziskavami so ugotovili, da imajo bolniki s SB1 in SB2 med akutno hiperglikemijo nižje dosežke pri govornem in celostnem IQ preizkusu. Vzrok kognitivnega upada pri bolnikih s SB1 ni znan, predpostavlja se, da bi bil lahko povezan z oksidativnim stresom in vnetjem. Prav tako še ni znano, katera področja možganov so najbolj prizadeta. 1.9. Cilji Cilji raziskave so bili: ? s fMRI opredeliti vpliv akutne hiperglikemije (20 mmol/l) na področja možganov, povezanih z načrtovanjem, prostorskim spominom in impulzivnostjo pri otrocih in mladostnikih s SBT1 ? z 1 H-MRS opredeliti vpliv 2-urne hiperglikemije na koncentracijo glukoze, mioinozitola, N- acetilaspartata, holina v področjih možganov, ki so vključene pri nadzornih funkcijah (talamus, frontalna možganska skorja, frontalna bela možganovina) pri otrocih in mladostnikih s SBT1. ? opredeliti vpliv 2-urne hiperglikemije na raven vnetnih mediatorjev (IL-6, fibrinogen) v periferni krvi pri otrocih in mladostnikih s SBT1 1.10. Metode V raziskavi je sodelovalo 20 otrok s SB1, starih med 11 in 19 let, brez kliničnih zapletov SB1, s podobno urejenostjo SB 1 v zadnjih 3 letih (HbA1c), normalno prehranjenih (ITM), nekadilcev, zdravljenih z intenzivirano inzulinsko shemo ali z inzulinsko črpalko, brez diabetične ketoacidoze ali težke hipoglikemije v zadnjem letu, s trajanjem SB1 5-10 let ter 20 zdravih prostovoljcev, skladnih po starosti. Otroci s SB1 so med evglikemično in hiperglikemično zanko opravili tako fMRI (Flankerjeva naloga, Londonski stolp, kapaciteta delovnega spomina) kot tudi H 1 -MRS preiskave. Vse MR preiskave so bile opravljene na 3T tomografu. Otrokom s SB1 smo na tešče in po 120-minutni hiperglikemiji odvzeli periferno kri za določitev kazalcev vnetja (IL-6,fibrinogen). Zdravi prostovoljci opravili enake preiskave fMRI in H 1 -MRS kot otroci s SB1, dvakrat zapored v istem dnevu, brez vpliva na vrednost krvnega sladkorja. 1.11. Hipoteze Pričakovali smo, da bomo opredelili: ? povečano delovanje možgan med izvajanjem naloge načrtovanja (Londonski stolp) med kratkotrajno hiperglikemijo v primerjavi z evglikemijo ? povečano delovanje možgan med izvajanjem naloge prostorskega spomina med kratkotrajno hiperglikemijo v primerjavi z evglikemijo ? večjo impulzivnost med kratkotrajno hiperglikemijo v primerjavi z evglikemijo ? spremembo koncentracije nevrotransmiterjev v določenih področjih možgan, povezanih z nadzornimi funkcijami, kar bi kazalo na spremembe v prenosu signala, ter funkciji celičnih membrane med kratkotrajno hiperglikemijo v primerjavi z evglikemijo povečanje koncentracije kazalcev vnetja v periferni krvi po kratkotrajni hiperglikemiji 1.12. Pomembnost Zaenkrat še ni objave fMRI med akutno hiperglikemijo, z izjemo abstrakta predstavljanega na ADA srečanju leta 2015, ko so pokazali, da je med akutno hiperglikemijo v stanju mirovanja povišana aktivacija možgan (fMRI resting state), zato bodo rezultati naše raziskave povsem izvirni. Ocena možnih škodljivih vplivov akutne hiperglikemije na kognicijo je pomembna za nadaljnje smernice zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1, v smislu intenzivnosti inzulinske terapije in ciljev glede urejenosti. 1.13. Rezultati Med nalogo prostorskega spomina smo zaznali zmanjšano zmogljivost prostorskega delovnega spomina med akutno hiperglikemijo in pomembne razlike v aktivaciji regij zanimanja v različnih fazah prostorskega delovnega spomina (p = 0,014). Prostornina sive možganovine (p