Vpliv vadbe na ravnotežje pri hemodializnih bolnikih

Najpogosteje uporabljena metoda za zdravljenje kronične ledvične bolezni je hemodializa. Ti bolniki imajo običajno slabše gibalne sposobnosti in posledično težave z ravnotežjem, ki lahko povzročijo nepotrebne zaplete zaradi padcev. Ustrezna telesna aktivnost pri zdravih posameznikih izboljšuje vse gibalne sposobnosti, med katerimi je tudi ravnotežje. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako telesna vadba vpliva na statično in dinamično ravnotežje pri hemodializnih bolnikih. V raziskavi je sodelovalo 40 bolnikov, ki so se zdravili s hemodializo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Naključno smo jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino. Eksperimentalna skupina je izvajala pred-dializno funkcionalno vadbo in med-dializno kolesarjenje. Kontrolna skupina je izvajala samo med-dializno kolesarjenje. Pred pričetkom vadbenega programa smo izvedli testiranje ravnotežja. Za preverjanje statičnega ravnotežja smo izbrali štorkljin test, za preverjanje dinamičnega pa test funkcionalnega dosega. Po končanem vadbenem programu, ki je potekal trikrat tedensko v obsegu 8 tednov, smo ponovno izvedli testiranje ravnotežja. Podatke smo nato zbrali in uredili ter jih primerjali z rezultati začetnega testiranja. Raziskavo je zaključilo 35 bolnikov. Ugotavljali smo povezanost obeh testov ravnotežja. Statično ravnotežje je statistično značilno povezano z dinamičnim ravnotežjem (p=0,006). Kontrolna skupina je rezultat funkcionalnega dosega izboljšala za 5 cm (p=0,008) ter štorkljinega testa za 2,76 s (p=0,008). Eksperimentalna skupina je prav tako izboljšala rezultat funkcionalnega dosega ter štorkljinega testa, in sicer za 12 cm (p