NEONATALNA NEVROLOGIJA: PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST

Začetek neonatalne nevrologije sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko se je z vrednotenjem nevroloških znakov izoblikovalo merilo normalnosti oz. optimalnosti delovanja osrednjega živčevja (OŽ) na eni strani in nenormalnosti na drugi. Sledil je razvoj slikovnih metod, ko je z ultrazvočno preiskavo postalo možno prepoznati krvavitev v možganske prekate in poškodbo bele možganovine – obprekatno cistično levkomalacijo; v nadaljevanju je magnetnoresonančno slikanje pomembno prispevalo k razumevanju kompleksnosti možganske poškodbe nedonošenega in donošenega novorojenčka. Razvoj elektroencefalografije je omogočil vpogled v zorenje OŽ ter odločilno prispeval k razumevanju narave neonatalnih konvulzij. Napredek bazične znanosti je pri-speval k razumevanju mehanizmov možganske okvare na celični ravni ter začetku nevroprotekcije. V današnjem času sta pri možganski poškodbi nedonošenčka v ospredju raziskovanje dismaturacije – procesa sekundarne okvare, ki jo sproži prezgodnje rojstvo ter iskanje dodatnih možnosti za nevro protekcijo. V prihodnosti v prvi vrsti pričakujemo izboljšanje ravni nevroprotekcije, dodaten razvoj genetskih preiskav in zdravljenja ter s tem razvoj t. i. personalizirane medicine.