Search

Današnji moderni način življenja bi lahko opisali kot zelo dinamičen, pri čemer nam vedno primanjkuje časa za naše hobije. Nekateri si želijo več časa za šport, drugi čas za prijatelje, tretji pa delajo na osebnih ciljih kot je na primer. učenje novega jezika. Dandanes imamo številne metode za učenje jezikov, bodisi tradicionalne (npr. tečaji, knjige in filmi), bodisi bolj moderne (npr. online tečaji in mobilne aplikacije). Učinkovitost naštetih metod je odvisna od njihovega uporabnika. Pri uspehu vsakega posameznika ima veliko vlogo vloženi čas za učenje. Ampak kaj storiti, ko si posamezniki ne morejo vzeti veliko časa za učenje? To diplomsko delo predstavlja rešitev tega problema s pristopom mikro učenja (ang. microlearning). Pri mikro učenju je snov razdeljena na majhne enote, katere se večkrat ponovi v kratkem časovnem obdobju. Glavna prednost takega pristopa k učenju je, da se uporabnik uči brez prevelikega napora, pri čemer pa je učenje še vedno učinkovito na dolgi rok. Prednosti takega pristopa so torej očitne: posamezniki naj ne bi porabili veliko časa za učenje, snov pa naj bi si lažje zapomnil zaradi jemanja v manjših enotah. Kljub temu ima tak pristop tudi svoje pomanjkljivosti. Način učenja je velikokrat odvisen od same snovi oziroma področja. Obstaja veliko primerov, ko snov ni mogoče razbiti na majhne enote na primer ko razdeljena snov ne bi bila zaključena in imela smisla. Prav tako metoda ne podpira poglobljeno učenje, npr. lahko se naučimo osnovnega sporazumevanja v tujem jeziku ali bogatimo besedišče, vendar pa se ne moremo naučiti tuje književnosti [2]. Uporaba pametnih telefonov za učenje ni nova, saj obstajajo številne aplikacije za učenje jezikov, e-knjige, avdio in video posnetek ipd. Glavna prednost pametnih telefonov je njihova mobilnost. Mobilni telefoni nas spremljajo ves dan, vsak dan. Poleg tega so pametne naprave nadomestile veliko drugih predmetov kot npr. koledarje, ure, foto albume, kamere, radio ter pogosto tudi osebne računalnike. Danes sploh ni nenavadno da mobilne telefone uporabljamo za brskanje interneta, pošiljanje mailov, pisanje poročil itd. Zakaj jih potem ne bi uporabljali za učenje jezika? Raziskava, ki jo je opravil Winnick s sodelavci [1], je pokazala, da ima povprečen uporabnik 2617 interakcij s telefonom na dan, pri čemer imajo pogostejši uporabniki celo do 5427 interakcij na dan. Raziskava je tudi pokazala, da je 47% teh interakcij pri odklepanju zaslona. Ta podatek nam je dal misliti, če bi lahko to veliko in pogosto število interakcij pri odklepanju zaslona kako dodatno izkoristili uporabniku v prid. Glavna ideja diplomskega dela je bila združiti tehniko mikro učenja tujega jezika z odklepanjem zaslona na pametnih telefonih. Za ta namen smo raziskali tehnike mikro učenja, ki se uporabljajo v mobilnih aplikacijah, in metode odklepanja mobilnih naprav, ki jih uporabniki najpogosteje uporabljajo. Na podlagi tega smo razvili prototipe za odklepanje zaslona, ki združujejo različne tehnike mikro učenja tujega jezika in načine odklepanja zaslona. Tehnike učenja so bile definirane na sledeči način: - Zaznava besede (ang. check word) - uporabnikova naloga je, da zazna informacijo prikazano na zaslonu in nadaljuje z odklepanjem telefona. - Vprašanje z več izbirami (ang. multiple choice) - uporabnikova naloga je, da zazna informacijo prikazano na zaslonu, ter pri tem odgovori na kratko vprašanje, kjer izbere pravilni odgovor izmed ponujenih. Uporabnik nato dobi povratno informacijo ali je izbral pravilno. - Grajenje stavkov (ang. sentence building) - uporabnikova naloga je, da iz ponujenih besed zgradi stavek v tujem jeziku. Ključno je, da je sestavljeni stavek pomensko smiseln. Uporabnik nato dobi povratno informacijo ali je stavek sestavljen pravilno ali ne. Navedene tehnike mikro učenja so bile kombinirane z različnimi interakcijami pri odklepanju zaslona, ki ustrezajo različnim načinom odklepanja mobilnih naprav: - Večkratni pritisk (ang. multiple tap) - pritisk na več mest na zaslonu, kar ustreza odklepanju telefona z vnosom gesla (PIN koda). - Enojen pritisk (ang. single tap) - pritisk na eno mesto na zaslonu, kar ustreza odklepanju telefona na podlagi prstnega odtisa. - Podrsaj (ang. single swipe) - podrsanje po zaklenjenem zaslonu odklene napravo - Vnos vzorca (ang. connected swipe) - povezava v pravilnem vrstnem redu več pik na zaslonu odklene telefon. Za testiranje prototipov je bila izvedena uporabniška študija. V sklopu študije so udeleženci testirali vsakega od prototipov in pri vsakem odgovorili na tri ključna vprašanja, in sicer: 1. Ali je prototip enostaven za uporabo? 2. Ali je bila interakcija prijetna oziroma zabavna? 3. Ali bi tak način učenja jezika uporabiljali na svojem telefonu? Poleg navedenih vprašanj so bili udeleženci spodbujani, da razmišljajo naglas in komentirajo prototipe, tako da so podatki uporabniške študije kvalitativne narave. Da bi raziskali ali obstajajo dodatne povezave med uporabniki in različnimi prototipi, so udeleženci podali še dodatne informacije, in sicer: spol, starost, največje doseženo izobraževanje, trenutni poklic, kateri operacijski sistem uporabljajo na svoji mobilni napravi, način odklepanja mobilne naprave, ki ga trenutno uporabljajo, in ali se trenutno učijo tuji jezik. Cilj uporabniške študije je bil, ugotoviti uporabnost predstavljenega pristopa k učenju tujega jezika. Pri tem sta se nalogi zaznava besed in vprašanje z več izbirami izkazali, da se lahko kombinirata s skoraj vsemi interakcijami odklepanja. Redko sta povzročali zmedo in kar je najpomembneje, nista povzročali frustrirajočega učinka, vendar sta se uporabnikom zdeli zanimivi. Pri nalogi vprašanja z več izbirami so se udeleženci počutili, kot da igrajo igro. Študija je pokazala, da vsaka naloga s preveč koraki, brez vizualnih elementov in preveč možnosti lahko povzroči negativen učinek. Majhnemu odstotku udeležencev so bile take vrste nalog celo všeč, saj so bili prepričani, da na ta način odnesejo največ. Prav tako jim je bilo všeč, da jim je naloga predstavljala izziv. Uporaba grafičnih elementov se je izkazala za pomembno, saj naj bi bila včasih ključna pri razumevanju tuje besede. Nalogi zaznava besede in vprašanje z več izbirami sta bili tudi opisani kot hitri in enostavni. Nasprotno pa velja za nalogo grajenja stavkov, saj je naloga delovala preveč zapleteno in zahtevala dodatno koncentracijo ter čas. Nekateri od uporabnikov so bili mnenja, da bi bila sicer naloga zanimiva, če bi bila uporabljena znotraj posebne aplikacije za učenje jezika, ne pa na pri odklepanju zaslona. Med študijo so bile ugotovljene razlike v celotnem pristopu med udeleženci, ki so se pred kratkim ali se trenutno učijo novega jezika, in tistimi, ki se ga ne. Ti dve skupini sta se večinoma razlikovali po motivaciji za reševanje nalog. Udeleženci, ki so se skušali naučiti novega jezika, so se dodatno potrudili in jih dodaten čas porabljen za rešitev naloge ni motil. Udeleženci, ki se niso učili novega jezika, so bili bolj osredotočeni na čas odklepanja in manj potrpežljivi kot udeleženci iz prve skupine. Udeleženci, ki so se učili novega jezika, so dali tudi predloge o možnih izboljšavah, ki bi vplivale na hitrost odklepanja. Primer takega predloga je bil povečanje časa prehoda med zaklenjenim zaslonom in začetnim zaslonom. To bi povzročilo počasnejše odklepanje naprave, vendar bi na ta način imeli več časa, da si uporabnik zapomni informacijo. Druga skupina udeležencev, je pogosto predlagala izboljšave, ki bi vplivale na pozicioniranje elementov na zaslonu, da bi uporabnik hitro zaznal informacijo in čim hitreje odklenil napravo. To nakazuje, da je učinkovitost učenja odvisna tudi od motivacije uporabnika. Na splošno je izvajanje učnih dejavnosti na zaklenjenem zaslonu pokazalo velik potencial za prihodnjo uporabo. Vendar zaradi določenih omejitev sklepamo, da niso vse vrste učnih nalog primerne za izvajanje pri odklepanju zaslona. Kratke naloge, ki ne obremenjujejo uporabnika, so se izkazale, da dobro služijo svojemu namenu. Poleg številnih prednosti, ima ta koncept tudi nekaj omejitev. Hitrost odklepanja oziroma čas porabljen za odklepanje mobilne naprave ima pomembno vlogo pri uporabnosti tega koncepta. Pri načrtovanju nalog za odklepanje zaslona moramo biti zelo pazljivi, saj naj naloge ne bi preveč obremenjevale uporabnika, čigar primarna aktivnost je odklepanje mobilne naprave, sekundarna pa učenje tujega jezika. Prav tako določene metode avtentikacije (PIN koda in odklepanje z vnosom vzorca) zasedejo veliko prostora na zaslonu, kar nam ne dovoli pozicioniranje dodatnih elementov za namen učenja. Zaslon nagneten z veliko elementi pa povzroči slabo uporabniško. Načrtovanje nalog, ki bi se dobro ujemale z odklepanjem s prstnim odtisom, se je izkazalo zahtevno. Problem je v tem, da senzor za zaznavanje prstnih odtisov ni pozicioniran na enakem mestu na vseh mobilnih napravah. Od položaja senzorja je prav tako odvisno, s katerim prstom bomo napravo odklenili. To pomeni, da bodo interakcije izvedene z različnimi prsti, čemur bi se morala aplikacija prilagoditi. Na podlagi rezultatov raziskave smo prišli do nekaj predlogov, kako bi lahko izboljšale pristop mikro učenja tujega jezika pri odklepanju zaslona. Za začetek bi lahko dodali gumb, ki bi preskočil reševanje nalogein takoj odklenili napravo. Čeprav bi tak dodatek upočasnil proces učenja, bi lahko preprečil frustracije, kadar se uporabnikom mudi pri odklepanju svoje naprave. Druga možna izboljšava bi bila prikaz prevoda tuje besede na zahtevo. Tako bi uporabniki lahko testirali svoje znanje oziroma ga utrdili, če je informacija znana. Z novimi tehnologijami lahko uporabnikom sporočimo napake pri reševanju preko aktuatorjev v telefonu (ang. tangibles) kot so npr. vibracije. S tem bi dosegli manjšo obremenitev zaslona ter lažje bi dosegli osredotočenost uporabnika na nalogo. While we try to juggle our responsibilities and find a gap in our schedule to dedicate it to learning, we often find ourselves in a situation where we are simply unable to do so. With technology moving forward, traditional classrooms are often replaced by virtual ones and classical language learning courses - by applications. All with the intention to make it more convenient and less time consuming for people who use these tools in order to achieve their goals. It is no wonder that language learning applications are a popular choice, since they provide mobility and learning content at a low, or no cost. Taking a deeper insight into this topic, a question arises on further optimisation of the learning process via mobile applications. Here, we found potential for implementation of learning activities on the lock screen - where users spend a fair amount of time, when using their smartphones. The learning activities were presented in form of multiple choice questions, tasks ( as sentence building) and information presentation - simply reading the presented. By performing a study and testing learning tasks, we show that pairing a learning task with the user's authentication method of choice, can be a potential popular way of learning and replacing traditional applications. Not only, the users didn't mind solving a small task while unlocking, they also found it enjoyable and very much game-like. This paper also discusses the certain limitations that this concept has, but most importantly - it offers motivation on future work and suggestions for improvement.

Bestselerji so knjige, ki se uvrstijo na knjižne lestvice, na njihovo uvrstitev pa vpliva več različnih dejavnikov. V splošnem velja, da imajo angleško pisani romani zaradi univerzalnosti jezika največ potencialnih bralcev, da so najuspešnejše knjige, ki jih izdajo velike založbe in da lestvicam vladajo pisatelji. V raziskovanju dejanskega vpliva teh dejavnikov na Amazonovih evropskih lestvicah v letih 2014 in 2017, sem se poslužil metode dejavnikov vpliva avtorjev, pridobljene podatke pa sem sistematično analiziral in primerjal. Rezultati kažejo, da angleščina ni več ključnega pomena za uvrstitev, da je največ knjig res izdanih pri večjih založbah, a delež samozaložniško izdanih knjig narašča, lestvicam pa vladajo pisateljice. Pomen naloge je predvsem v vpogledu v dejavnike, ki dejansko vplivajo na knjižne lestvice. Bestsellers are books that chart on bestseller lists and their rank depends on several different factors. In general, it is believed that because of language's universality, books originally written in English, have more potential readers. It's also surmised that books published by big publishing houses are more successful, and that male writers rule the bestseller lists. In the research of the actual influence of these factors on Amazon's bestseller lists in 2014 and 2017, I used the method of the author's impact factor and I systematically analyzed and compared the obtained data. Results showed that English is not crucial anymore for charting, and that most books are published by major publishing houses, while the share of self-published books is rising. In addition, the bestseller lists are ruled by female authors. The master thesis gives insight into the factors that actually influence the bestseller lists.

Jezik in notacija BPMN imata vnaprej določene elemente, ki jih lahko uporabljamo, svoj pomen in pravila za rabo. Diplomsko delo bo pokazalo, da se učenje notacije lahko izvaja na enak način kot učenje jezikov. S tem se bo tudi potrdila podana hipoteza: »Pristop in način učenja jezika in notacije BPMN se lahko izvajata na enak način.« K zastavljanju načina učenja bodo pripomogle analizirane aplikacije za učenje jezikov, njihovi koncepti in pristopi k učenju. Načini učenja iz pridobljenih analiz bodo uporabljeni za izdelavo aplikacije za učenje notacije BPMN. Language and BPMN notation have pre-defined elements to be used, their meaning, and usage rules. The graduation thesis will reveal that notation learning can be implemented in the same way as language learning. Thus, we also confirm the following set hypothesis: “Approach and the way of language learning and BPMN notation can be implemented in the same way”. When setting up a way of learning, analysed applications for language learning and their concepts as well as learning approaches will help. Ways of learning from the obtained analyses will be used for the application creation for learning BPMN notation.

Wikipedia is the largest existing knowledge repository that is growing on a genuine crowdsourcing support. While the English Wikipedia is the most extensive and the most researched one with over 5 million articles, comparatively little is known about the behaviour and growth of the remaining 283 smaller Wikipedias, the smallest of which, Afar, has only one article. Here, we use a subset of these data, consisting of 14 962 different articles, each of which exists in 26 different languages, from Arabic to Ukrainian. We study the growth of Wikipedias in these languages over a time span of 15 years. We show that, while an average article follows a random path from one language to another, there exist six well-defined clusters of Wikipedias that share common growth patterns. The make-up of these clusters is remarkably robust against the method used for their determination, as we verify via four different clustering methods. Interestingly, the identified Wikipedia clusters have little correlation with language families and groups. Rather, the growth of Wikipedia across different languages is governed by different factors, ranging from similarities in culture to information literacy.

The present study outlines and examines the attempts at a standardisation of the Modern Greek language made during the crucial period of national formation, which coincided with the Greek Enlightenment (Νeοeλληνικός Διαφωτισμός). The turn of the 18th to the 19th centuries was the period when the Greek language question (το eλληνικό γλωσσικό ζήτημα) first appeared in Greek society. Marked by the complicated diglossia situation, this question itself and the suggested solutions were strongly influenced by four different socio-political visions of an independent Greek society, as well as by the conflicting opinions on, and calls for, language codification and standardisation. Although several proposals for a language reform were put forward, none of them was found satisfactory or widely accepted, since they were unable to solve the diglossia and offer a good language basis for the education of the generations to come. In terms of language policy and language planning, the proposal of the first modern Greek linguist, Adamantios Korais, represented a so-called ‘middle way’ (μέση οδός). Korais neither fully accepted common vernacular Greek nor rejected Ancient Greek, which was impossible to neglect with its weight of ancient heritage. While his proposal initially seemed likely to solve the Greek diglossic situation, it unfortunately failed to do so and in fact exacerbated the situation.

Die Prozesse der Globalisierung sind die Ursache für viele Änderungen in der Weltgemeinschaft, vor allem die Entfernung von Unterscheidungsmerkmalen (in Bezug darauf, dass "zwischen vielen ethnischen Zeichen, das was dauernd ist, ist die Dichotomisierung/Differenzierung eines "Wir-und-die-Anderen" (Grbić, 2003, 93-64)). Diese Zeichen wirken als Zeichen der Resozialisierung, die die bestehenden Identitäten löschen und sich an der Schaffung neuer Strukturen beteiligen. Die Zeit der Romantik in Europa ermöglichte die Schaffung von Nationalstaaten und ihr Hauptmerkmal war die Nationalsprache. Diese Art der sozialen Differenzierung hatte das Ziel, die Illusion einer vollständig homogenisierten Gesellschaft zu schaffen und damit den Prozess der Zerstörung der "kleinen" Sprachen zu beginnen. Sprache und Kultur erwiesen sich als Grundlage der Gemeinschaftserhaltung. Die Homogenisierung ermöglicht Aktivitäten mit dem Ziel, einem Individuum zu helfen, sich als Individuum und als Mitglied der Gemeinschaft zu behaupten. Keine dieser beiden Identitäten kann ohne die Wechselwirkung mit der Umgebung erreicht werden. Die sprachliche Interaktion mit anderen Mitgliedern ist das Schlüsselsegment, das Menschen von anderen Lebensformen unterscheidet. Durch den Austausch von Erfahrungen mit anderen kommt der Mensch auf allen Ebenen voran und mit der Erfindung der Schrift öffnete er die Tür zur Entwicklung der Zivilisation. In dieser Arbeit beschäftigen wir uns mit der Frage der "Prestige"-Sprachen, die auf der Grundlage der Macht der Gemeinschaft der Muttersprachler ihren Bereich weit über die Grenzen des eigenen Landes hinaus erweitern und so eine politische und wirtschaftliche Vormachtstellung schaffen, aber auch mit den Auswirkungen jener Sprachen auf die Dekonstruktion oder möglicherweise vollständige Ausrottung der Sprachen, die auf diese Weise an Einfluss verlieren, unmodern werden und sich die Frage der Notwendigkeit ihrer Existenz stellen. Procesi globalizacije so vzrok za številne spremembe v svetovni skupnosti, predvsem za odstranitev razlikovalnih značilnosti glede na to, da je ˝to, kar je med mnogimi etničnimi znaki trajno, dihotomizacija / diferenciacija na ´mi in vi´˝ (Grbić 2003, 93-64). Ti znaki delujejo kot znamenja resocializacije, ki briše obstoječe identitete in sodeluje pri ustvarjanju novih struktur. Obdobje romantike v Evropi je omogočilo oblikovanje nacionalnih držav in njihova glavna značilnost je bila državni jezik. Cilj tovrstne družbene diferenciacije je bil ustvariti iluzije popolnoma homogenizirane družbe in s tem začeti proces uničenja ˝malih˝ jezikov. Jezik in kultura sta temelj ohranjanja skupnosti. Homogenizacija omogoča dejavnosti, katerih cilj je posamezniku pomagati, da se uveljavi kot posameznik in kot član skupnosti. Nobene od teh dveh identitet pa ni mogoče doseči brez interakcije z okoljem. Govorna interakcija med ljudmi je ključni segment, po katerem se ljudje razlikujemo od drugih bitij. Z izmenjavo izkušenj z drugimi človek na vseh ravneh prednjači, z izmenjavo pisave pa je odprl vrata k razvoju civilizacije. V tem delu se ukvarjamo z vprašanjem "prestižnih" jezikov, ki na podlagi moči skupnosti govorcev maternega jezika področje njegove uporabe širijo preko meja lastne dežele in tako ustvarjajo politično in gospodarsko prevlado, vendar z učinkovanjem teh jezikov tudi na dekonstrukcijo ali po možnosti popolno izkoreninjenje jezikov, ki na ta način izgubijo svoj vpliv, postanejo nesodobni in s tem se zastavlja vprašanje nujnosti njihovega obstoja.

Po letu 1950 je zaradi pomanjkljivega znanja nemškega jezika priseljencev v Nemčiji nastal kontaktni jezik Gastarbeiterdeutsch. Mnogi jezikoslovci ga opisujejo kot pidginski jezik. V teoretičnem delu je opisan proces nastajanja Tok Pisina kot primera uveljavljenega kreolskega jezika in nastanek pidginiziranega jezika Gastarbeiterdeutsch. Jezik v medijih se zelo hitro spreminja in vpliva na razmere v družbi, negativno ali pozitivno. Slabo znanje nemškega jezika priseljencev je vplivalo na njihovo socializacijo kot turških Nemcev v nemško družbo. Cilj empiričnega dela je bil, da se na podlagi izbranih besedilih turško-nemškega komika ugotovi, ali je Gastarbeiterdeutsch dobil svoje mesto v nemških medijih. Raziskali in analizirali smo prisotnost tipičnih jezikovnih lastnosti Gastarbeiterdeutsch-a na področju glasoslovja, oblikoslovja in pomenoslovja na CD-ju »Welttournee durch Deutschland« in DVD-ju »Was guckst du?!«. Zaradi različnih medijskih formatov smo CD in DVD med seboj tudi primerjali. Po temeljiti raziskavi je bilo ugotovljeno, da izbranih analiziranih besedil ne moremo označiti kot tipični Gastarbeiterdeutsch prve generacije turških priseljencev v Nemčiji, iz tega pa sledi, da Gastarbeiterdeutsch v nemških medijih ni prisoten. In der Zeit nach 1950 entstand in Deutschland wegen der mangelnden Kenntnisse der deutschen Sprache seitens der Immigranten die Kontaktsprache das Gastarbeiterdeutsch, das von manchen Sprachforschern als eine Pidginsprache beschrieben wurde. Im theoretischen Teil der Arbeit wurde Werdegang vom Tok Pisin als einer etablierten Kreolsprache und Werdegang vom pidginisierten Gastarbeiterdeutsch vorgestellt. Sprache in den Medien verändert sich sehr schnell und beeinflusst die Zustände in der Gesellschaft, negativ oder positiv. Schlechte Deutschkenntnisse der Gastarbeiter nahmen Einfluss auf ihre Sozialisation als Türkendeutschen in die deutsche Gesellschaft. Die Absicht dieser Diplomarbeit war, anhand der Beispieltexte vom türkisch-deutschen Komiker festzustellen, ob das Gastarbeiterdeutsch den Weg in die deutschen Medien gefunden hat. Im empirischen Teil der Arbeit wurde das Vorhandensein von sprachlichen Gastarbeiterdeutschmerkmalen aus den Bereichen der Morphologie, der Phonologie und des Wortschatzes auf der CD »Welttournee durch Deutschland« und DVD »Was guckst du?!« untersucht und analysiert. Die CD und die DVD wurden wegen der unterschiedlichen medialen Formen miteinander verglichen. Nach der gründlichen Untersuchung der Texte wurde festgestellt, dass die ausgewählten Texte nicht typische Gastarbeiterdeutschtexte der ersten türkischen Generation von Immigranten in Deutschland sind, also gibt es in deutschen Medien kein Gastarbeiterdeutsch.