34 results on '"Pokljuka"'
Search Results
2. Zgornja meja Zatrniške formacije pri planini Zajamniki na Pokljuki
- Author
-
Vidervol, Anja and Gale, Luka
- Subjects
Julian Alps ,limestone with chert ,udc:55 ,spodnja jura ,hierlaški facies ,planina Zajamniki ,Zatrnik Formation ,Zajamniki mountain pasture ,Zatrniška formacija ,foraminifera ,pokljuški apnenci ,Blejski bazen ,Pokljuški pokrov ,sedimentological section ,Julijske Alpe ,Pokljuka nappe ,Lower Jurassic ,apnenec z roženci ,sedimentološki profil ,Bled basin ,Pokljuka ,Upper Triassic ,Pokljuka limestones ,zgornji trias - Abstract
Za reševanje vprašanja starosti zgornje meje Zatrniške formacije je bil posnet profil na planini Zajamniki na Pokljuki v dolžini 74,4 metrov. Narejen je bil sedimentološki profil, ki je bil makroskopsko opisan. Opravljena je bila sedimentološka in mikropaleontološka analiza izdelanih zbruskov, kateri so bili razvrščeni v določene mikrofaciesne skupine. Vzorci na konodonte so bili negativni. Določenih je bilo dvanajst mikrofaciesnih skupin. Zatrniška formacija obsega sedem mikrofaciesov: peloidni packstone, intraklastični packstone, intraklastični peloidni grainstone, intraklastični ooidni peletni grainstone, intraklastični ooidni bioklastični grainstone, peletni filamentni packstone in peletni bioklastični packstone. Ribniška breča obsega pet mikrofaciesov: litoklastični bioklastični packstone do grainstone (lokalno wackestone), litoklastični rudstone, litoklastični bioklastični wackestone, bioklastični wackestone do packstone in filamentni rudstone. V zbruskih so bile opisane naslednje foraminifere: Earlandia sp., ?Epistominidae, Lagenida indet, Lenticulina sp., Meandrovaluta asiagoensis, Miliolida, nodosaridne lagenide, Siphovalvulina sp., Spirillina sp., Textulariida in Valvulinidae. V manjšem številu so prisotne še mikroproblematike Thaumatoporella, Baccinela irregularia in Tubiphytes. Zatrniška formacija na območju Pokljuke je nastala na globokem šelfu, ki so ga dosegali turbiditi in debriti in/ali ob vznožju pobočja globljevodnega bazena, kar je bilo določeno na podlagi mikrofaciesov, prisotnosti sinsedimentnih plazov in vrste klastov. Gre za hemipelagično sedimentacijo, ki je bila prekinjena s turbiditnimi tokovi. Določitev starosti zgornje meje apnencev Zatrniške formacije je temeljila na prisotnosti dveh foraminifer: Meandrovaluta asiagoensis in Siphovalvulina sp., s katerima je bila meja postavljena v spodnjo juro. For resolving question about the age of its upper boundary, the Zatrnik formation was recorded at the Zajamniki mountain pasture in Pokljuka in the total length of 74.4 m.. Sedimentological and micropaleontological analysis was performed on thin sections. Conodont samples were all negative. Twelve microfacies were recognized. Zatrnik formation comprise seven microfacies: peloidal packstone, intraclastic packstone, intraclastic peloidal grainstone, intraclastic ooid pelletal packstone, intraclastic ooid bioclastic grainstone, pelletal filament packstone and pelletal bioclastic packstone. Ribnica breccia comprise five microfacies: litoclastic bioclastic packstone to grainstone (locally wackestone), litoclastic rudstone, litoclastic bioclastic wackestone, bioclastic wackestone to packstone and filament rudstone. Foraminifera comprise Earlandia sp., ?Epistominidae, Lagenida indet, Lenticulina sp., Meandrovoluta asiagoensis, Miliolida, Nodosariidae, Siphovalvulina sp., Spirillina sp., Textulariida and Valvulinidae. Less common are microproblematica Thaumatoporella, Baccinela irregularia and Tubiphytes. The Zatrnik formation was deposited on a deep shelf, which was under the influence of turbidites and debris flows and/or the slope or toe-of-slope of the sea basin. It's a hemipelagic sedimentation interrupted with turbidity currents. The Early Jurassic age for the upper boundary of the Zatrnik formation was based on the presence of foraminifers Meandrovoluta asiagoensis and Siphovalvulina sp.
- Published
- 2022
3. Ocena nadzemnega dela zeliščne in grmovne biomase v smrekovih sestojih na Gorenjskem
- Author
-
Kusterle, Tjaša and Kadunc, Aleš
- Subjects
dejavniki okolja ,site factors ,nadzemni del biomase ,Picea abies (L.) Karst ,herbal vegetation ,Pokljuka ,udc:630*53:630*18(497.4Pokljuka)(043.2)=163.6 ,shrub vegetation ,grmovna vegetacija ,dejavniki sestoja ,stand factors ,zeliščna vegetacija ,above-ground biomass - Abstract
Namen magistrske naloge je bil oceniti suho biomaso nadzemnega dela zeliščne in grmovne vegetacije v smrekovih sestojih na Pokljuki s pomočjo neposredne metode: z rezanjem, sušenjem in tehtanjem rastlin ter raziskati odvisnost biomase zeliščne in grmovne vegetacije od različnih dejavnikov sestoja in okolja. Ugotovili smo, da je povprečna suha biomasa nadzemnega dela vegetacije v zeliščni plasti znašala 8,1 g/m2, če so v povprečju vključeni še grmi v grmovni plasti pa 12,6 g/m2. Kadar je suha biomasa nadzemnega dela preučevanih lesnatih rastlin manjša od 130 g/m2, ne vpliva na suho biomaso nadzemnega dela zelnatih rastlin, kadar pa je večja od 130 g/m2, pa nanjo vpliva negativno. Multipli linearni regresijski model je pokazal, da je suha biomasa zeliščne in grmovne vegetacije odvisna od naslednjih dejavnikov sestoja in okolja: rastišča, višine dreves, sklepa in ekspozicije, medtem ko ni odvisna od nadmorske višine, skalovitosti, naklona, temeljnice in lesne zaloge. Podali smo linearne in nelinearne regresijske modele s katerimi smo prikazali zvezo med suho biomaso naslednjih morfoloških skupin v zeliščni plasti: trav, zelišč, nizkih grmov in praproti ter pokrovnostjo, višino in fitovolumnom omenjenih morfoloških skupin. Vzorčna napaka ocene vegetacije v zeliščni plasti je manjša od dvajsetih odstotkov v primeru, da so bile meritve suhe biomase vegetacije ponovljene na več kot 382 ploskvah velikih 1 m2. The purpose of master's thesis was to estimate dry biomass of above ground herbaceous and shrub vegetation in spruce stands in Pokljuka with direct method: cutting, drying and weighing plants and to investigate how herbaceous and shrub biomass is dependent from several stand and site factors. Results showed that average dry biomass of above ground vegetation in herbal layer amounted to 8.1 g/m2, if this average includes dry biomass of shrubs in shrub layer it amounted to 12.6 g/m2. When above ground dry biomass of woody plants weighed less than 130 g/m2 it did not affect above ground dry biomass of herbaceous plants, when above ground dry biomass of woody plants weighted more than 130 g/m2 it did have negative effect on above ground dry biomass of herbal plants. Multiple linear regression model demonstrated that dry biomass of above ground herbal and shrub vegetation depended on association, tree height, canopy cover and exposition, meanwhile it did not depend on the rockiness, altitude, slope, basal area and growing stock. We presented linear and nonlinear regression models that demonstrated the relationship between dry biomass of morphological plant groups in herbal layer: grasses, herbs, low shrubs and ferns and cover, height and phytovolume of mentioned groups. Sample error of above ground biomass in herbal layer estimation was less than 20 % when biomass was measured on more than 382 plots measuring one square meter.
- Published
- 2021
4. Vpliv soljenja cest na smreko (Picea abies (L.) Karsten) v obcestnem prostoru na Pokljuki
- Author
-
Menegalija, Tanja and Zelnik, Igor
- Subjects
de-icing salt ,natrij ,smreka ,Norway spruce ,Pokljuka ,soljenje cest ,poškodbe rastlin ,plant damage ,sodium ,udc:630*24:630*1(497.4)(043.2)=163.6 - Abstract
Soljenje cest vpliva na kemijske lastnosti tal in posledično na fiziološke parametre in rast rastlin v obcestnem prostoru. Vpliv soljenja smo preučevali na območju Pokljuke (Triglavski narodni park), kjer smo izbrali vzorčna mesta, ki so ob intenzivno soljenem cestnem odseku in referenčno mesto brez tega vpliva. Meritve rasti rastlin in fizioloških parametrov smo opravili na smreki (Picea abies). V letih 2009 in 2010 smo izmerili naslednje parametre: fotokemično učinkovitost FS II, vodni potencial, transpiracijo, vsebnost klorofila a in b ter kationov (Na+, K+, Ca2+ in Mg2+) v iglicah. Na teh vzorčnih mestih smo odvzeli vzorce tal in snega. Analizirali smo kemijske parametre in sicer, električno prevodnost, vsebnost bazičnih kationov, oziroma kationsko izmenjalno kapaciteto (Ca2+, Mg2+, K+, Na+). Analize so pokazale bistveno večje vsebnosti Na+ v snegu ter v tleh v spomladanskem obdobju. Statistično značilne razlike med soljenimi in nesoljenimi rastišči so se pokazale v ksilemskem vodnem potencialu, kot tudi v biomasi poganjkov. Za vzorčno mesto V1s, kjer so tla plitvejša, smo pri večjem številu fizioloških parametrov izračunali statistično značilne razlike z referenčnim rastiščem (V6ns), saj so razmere tam za rast smreke manj ugodne, vpliv soljenja pa se zaradi manjše kapacitete tal za vodo prej odrazi. V letu 2013, po zimi, ko je bilo porabljeno največ soli, je bila prirast rastlin statistično značilno manjša na obeh soljenih lokacijah, v primerjavi z nesoljeno. Application of de-icing salt affects the chemical properties of the soil, and consequently the growth and physiology of the plants in the road-side areas. Effects of de-icing salt applied for road maintenance was studied in the area of Pokljuka (Triglav National Park), where a reference site without the impact and two sites exposed to intensive use of de-icing salt were selected. Plant growth rate and selected physiological parameters were measured on Norway spruce (Picea abies). The following parameters were measured in the years 2009 and 2010: photochemical efficiency of photosystem II (PS II), water potential, transpiration, the content of chlorophyll a and b and the cations (Na+, K+, Ca2+ and Mg2+) in the needles. In these sites, soil and snow samples were taken for further analyses, where the chemical parameters, namely, the electrical conductivity, and the cation exchange capacity (Ca2+, Mg2+, K+, Na+) were measured. Analyses showed significantly higher levels of Na+ in the snow and in the soil in the spring samples. Statistically significant differences between salted and unsalted sites were calculated in case of plant water potential, as well as in the biomass of shoots. In the site V1s, where the soil is shallower, most of physiological parameters showed statistically significant differences in comparison with the reference site (V6ns). Most probably, due to less favourable growth conditions and lower water capacity of those soils, the effects of de-icing salt are more pronounced. In the year 2013, after the winter, when the highest amount of salt was applied, the growth of plants was significantly lower at both salted sites, in comparison with the unsalted, reference site.
- Published
- 2020
5. Priraščanje smreke v odvisnosti od rastnih razmer na Jelovici in Pokljuki
- Author
-
Papler, Nejc and Kadunc, Aleš
- Subjects
krošnje ,Picea abies ,Jelovica ,temeljnični prirastek ,smreka ,Pokljuka ,udc:630*52:630*17(497.4)(043.2)=163.6 ,debelinski prirastek ,konkurenca - Abstract
V diplomski nalogi je analizirano priraščanje smreke (Picea abies) glede na starost, utesnjenost krošenj in rastne razmere na območju Pokljuke in Jelovice. V ta namen je bilo postavljenih 18 ploskev. Na vsakem izmed analiziranih dreves je bil odvzet izvrtek na prsni višini (1,3 m od tal), in sicer za prirastek v zadnjih 30 letih. Petim dominantnim drevesom na vsaki ploskvi pa je bil odvzet izvrtek do stržena. Rezultati so pokazali, da med razvojnimi fazami pri debelinskem prirastku praktično ni razlik in da se tudi odrasla smreka (debeljaki) odziva na redčenje s povečanim prirastkom. Za nobeno razvojno fazo kot tudi za vse smreke strehe sestoja nismo ugotovili razlik v debelinskem prirastku pri različni utesnjenosti. Prav tako so rezultati pokazali, da tekoči volumenski prirastek sestoja upada linearno glede na sklep sestoja in da se s starostjo odzivnost temeljničnega prirastka glede na jakost konkurence celo povečuje. This undergraduate thesis analyses the increment of Norway spruce (Picea abies) depending on age, canopy density and growth conditions in the Pokljuka and Jelovica area. In order to do this we set up 18 research plots. Each of the analysed trees was bored at breast height (1.3 m from the ground) to analyse the growth in the last 30 years. Five dominant trees per plot, on the other hand, had a sample taken to the pith. The results showed that there are hardly any differences between the developmental phase regarding diameter increment and that adult spruces (mature tree stands) respond to thinning by increasing growth, as well. There were no differences in the diameter increment for varying degrees of crown density in any of the developmental phases or for the whole stand canopy population. The results also demonstrated that the current increment in the volume of the stands decreases linearly depending on the density of the tree canopy stand and that the responsiveness of the basal area increment on the degree of competition from other trees actually increases with age.
- Published
- 2020
6. Volumenske funkcije smreke na raziskovalnih ploskvah na Pokljuki
- Author
-
Dovžan, Olga and Hladnik, David
- Subjects
volumenske funkcije ,lesna zaloga ,Pokljuka ,udc:630*5 ,tarife - Abstract
Na dveh raziskovalnih hektarskih ploskvah na Pokljuki so v letih 2008 in 2009 izvedli polno izmero. Na podlagi premera dreves v prsni višini, premera drevesna 7 metrih ter višin so s pomočjo volumenskih funkcij - tarif, dvovhodnih deblovnic in trovhodnih volumenskih funkcij, izračunali lesno zalogo na ploskvah. Najnatančnejše so bile trovhodne volumnenske funkcije, katere upoštevajo vse tri parametre, najmanj pa tarife, pri katerih je bil volumen izračunan le na podlagi premerov dreves. Na raziskovalnih ploskvah so izračunali za 7 % oziroma 10 % višje vrednosti lesnih zalog, če so namesto trovhodnih volumenskih funkcij, uporabili eno-parametrske tarife. In the years 2008 and 2009 a full measurement of two research plots, a hectareeach, was performed on the Pokljuka Plain. On the basis of the breast height diameters of trees, the diameters at 7 m tree height, and the full heights of trees, the growing stock of the two plots was calculated, using tariff functions - two parametric volume functions and three parametric volume functions. The most accurate were the three parametric volume functions that take into account all three measures, whereas the least accurate were thetariffs which use only the diameters of the trees to calculate the tree volume. On research plots, up to 7 % and 10 % higher values of growing stock were calculated when one parametric tariff functions were used instead of three parametric volume functions.
- Published
- 2020
7. Paleoekološki podatki o človekovem vplivu ob gozdni meji na planini Klek v Julijskih Alpah
- Author
-
Maja Andrič, Nataša Jaecks Vidic, Marija Ogrin, and Jana Horvat
- Subjects
slovenija ,klek ,pokljuka ,palinologija ,pedologija ,arheologija ,bronasta doba ,uporaba pokrajine ob zgornji gozdni meji ,Ancient history ,D51-90 - Abstract
Planina Klek sodi med najstarejša pašna področja na Pokljuki, v regiji pa so bila najdena tudi rimska, poznoantična in zgodnjesrednjeveška arheološka najdišča. V tem članku predstavljamo rezultate palinoloških in pedoloških raziskav, ki kažejo na razmeroma zgoden vpliv človeka na okolje alpskih habitatov, kar je – morda že v bronasti dobi – povzročilo erozijo tal in spremembo v sestavi vegetacije. Pelod, značilen za travnike, pašnike in ruderalna območja se pojavi že po pribl. 4000 cal. BC, prva pelodna zrna žitaric pa nekoliko kasneje, verjetno v pozni prazgodovini, pred pribl. 500 cal. BC (točno starost je težko določiti).
- Published
- 2011
8. Kompleksna raziskovanja smrekovih sestojev na Pokljuki v letih 1948-1957
- Author
-
Tregubov, Vladimir
- Subjects
raziskovanje ,smrekovi gozdovi ,udc:630*228:630*17:630*945.4(497.4 Pokljuka)"1948-1957" ,Pokljuka - Published
- 2017
9. Rastiščne značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozda
- Author
-
Kutnar, Lado, Simončič, Primož, Gaberščik, Alenka, and Martinčič, Andrej
- Subjects
chemical characteristics of soil ,peat soils ,visoko barje ,kemijske lastnosti tal ,Pino mugi-Sphagnetum ,spruce mire ,Sphagno-Piceetum ,udc:630 ,Pokljuka ,hidrologija ,DCA ordinacija ,DCA ordination ,šotna tla ,smrekovo barje ,raised bog hydrology - Published
- 2017
10. Raziskovalne ploskve na Pokljuki po meritvah v letih 1959/60
- Author
-
Čokl, Martin
- Subjects
raziskovanje ,raziskovalne ploskve ,gozdarstvo ,Pokljuka ,udc:630*56 - Published
- 2017
11. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaborat
- Author
-
Kraigher, Hojka, Božič, Gregor, Čater, Matjaž, Čas, Miran, Jurc, Dušan, Jurc, Maja, Kalan, Polona, Kutnar, Lado, Kralj, Anton, Robek, Robert, Simončič, Primož, Smolej, Igor, Urbančič, Mihej, Rupel, Matej, Diaci, Jurij, Šircelj, Helena, Sinkovič, Tomaž, Ribarič-Lasnik, Cvetka, Al Sayegh-Petkovšek, Samar, Beričnik-Vrbovšek, Julija, Piltaver, Andrej, Agerer, Reinhard, Trošt Sedej, Tadeja, and Vilhar, Urša
- Subjects
rizosfera ,udc:630 ,Pokljuka ,gozdna tla ,gozdno drevje ,vpliv na gozd ,fiziološki parameter ,raziskovalna ploskev ,Kočevska Reka ,stres - Published
- 2017
12. Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v G.E. Pokljuka
- Author
-
Čampa, Lojze
- Subjects
udc:630 ,Pokljuka ,gozdne združbe - Published
- 2017
13. Dinamika razvoja smrekovih sestojev na Pokljuki
- Author
-
Čokl, Martin
- Subjects
smrekovi sestoji ,gozdovi ,smrekovi gozdovi ,Pokljuka ,udc:630*55 ,dinamika razvoja - Published
- 2017
14. Kakovost smrekovega mladja v subalpskem smrekovem gozdu Julijskih Alp
- Author
-
Horvat-Marolt, Sonja
- Subjects
smrekovi gozdovi ,Pokljuka ,kakovost lesa ,Slovenija ,smrekov les ,udc:630*23 - Published
- 2017
15. Gospodarska zrelost smrekovih sestojev na Pokljuki
- Author
-
Čokl, Martin
- Subjects
udc:630*61 ,Picea abies ,smreka ,Pokljuka ,gospodarski pomen - Published
- 2017
16. Rezultati gnojilnega poskusa v smrekovem sestoju na Pokljuki
- Author
-
Kalan, Janko
- Subjects
raziskovanje ,smrekovi sestoji ,gozdovi ,Pokljuka ,gnojenje ,udc:630*23 - Published
- 2017
17. Popis epifitskih lišajev ob poti med Mrzlim studencem in barjem Goreljek - Pokljuka
- Author
-
Mrak, Tanja
- Subjects
smrekovi gozdovi ,Pokljuka ,Triglavski narodni park ,udc:630*17 ,epifitski lišaji ,določevalni ključi - Published
- 2017
18. Vegetacijske značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozda
- Author
-
Kutnar, Lado and Martinčič, Andrej
- Subjects
Sphagno-Piceetum ,vegetation ,plant species ,udc:630 ,rastlinska vrsta ,Pino mugi-Sphagnetum ,Slovenia ,Pokljuka ,DCA ordinacija ,DCA ordination ,vegetacija ,spruce mire ,smrekovo barje - Published
- 2017
19. Zanesljivost volumenskih funkcij na primeru drevesne vrste smreke v Sloveniji
- Author
-
Gal Kušar, David Hladnik, and Milan Hočevar
- Subjects
volumenske funkcije ,Environmental sciences ,Picea abies ,smreka ,lesna zaloga ,Pokljuka ,Forestry ,GE1-350 ,General Medicine ,General Chemistry ,SD1-669.5 ,volumen dreves ,udc:630*52(045)=163.6 - Abstract
Primerjali smo različne volumenske funkcije za ocenjevanje volumnov dreves. S pomočjo sekcijskih meritev (Newtonova metoda) smo izračunali prave ocene volumnov dreves 88 posekanih smrek na Pokljuki. Te smo uporabili za izdelavo regionalnih trovhodnih volumenskih funkcij, (dvovhodnih) deblovnic in tarif. Standardna napaka ocene povprečne vrednosti volumna drevesa je najmanjša pri trovhodnih volumenskih funkcijah (5,0 %), nato pri deblovnicah (11,7 %) in največja pri tarifah (15,1 %). Zanesljivost in uporabnost izdelanih regionalnih ter drugih volumenskih funkcij smo preverili na dveh hektarskih raziskovalnih ploskvah. Ugotovili smo, da s prirejenimi nemškimi deblovnicami smrekam določimo previsoke volumne. Ker volumne iz teh deblovnic uporabljamo tudi pri določanju prirejenih tarif na Slovenskem, je s takim postopkom določen tarifni razred z vsaj za 5 % previsokimi volumni dreves. Various volume functions used for tree volume estimations were compared by the authors. Using section measurements (Newtonʼs method), they calculated the real tree volumes of 88 felled spruce trees on the Pokljuka plateau. The real tree volumes were used to form regional three-entry volume functions, (two-entry) volume tables, and tariff functions. The standard error of the average tree volume estimation is the lowest for three-entry volume functions (5.0%), then for volume tables (11.7%), and the highest for tariffs (15.1%). The reliability and applicability of the developed regional and other volume functions was verified on two one-hectare research plots. It was established that by applying the adapted German volume tables, the measured spruce volumes were too high. As the volumes measured in this manner are used when determining the adapted tariffs in Slovenia, this procedure results in a tariff class of at least 5% too high tree volumes.
- Published
- 2013
20. Use of different growth paramaters of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) to study tree response to climate
- Author
-
Levanič, Tom, Jalkanen, Risto, Gričar, Jožica, Gagen, M., and Oven, Primož
- Subjects
dendroecology ,navadna smreka ,Picea abies ,metoda pinning ,Norway spruce ,multiproxy analysis ,metoda sledi iglic ,Pokljuka ,dendroekologija ,udc:630*56(497.12*02 Pokljuka)(045)=20 ,pinning ,multiproksistična analiza ,needle trace method - Abstract
In the paper, potential analysis of various growth parameters of Norway spruceare introduced at the macro and micro levels. Dendroecological measurements give information as to xylem growth ring widths, their density and content of stable isotopes in the xylem growth rings. Needle trace method of the terminal annual shoot allows retrospective view into needle density ofthe terminal annual shoot and consequently reconstruction of the several parameters linked to the needles and air pollution. Using pinning method, it is possible to follow intra-annual dynamics of the radial growth of trees at the cellular level and furthermore investigate the effect of climatic factorson cambial activity. V prispevku so predstavljene možnosti analize različnih rastnih parametrov navadne smreke na makro in mikro nivoju. Dendroekološke meritve nam dajo informacijo o širinah branik, gostotah branik in vsebnosti stabilnih izotopov ogljika v njih na nivoju branike ter jih retrospektivno povezati z različnimi okoljskimi informacijami. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkanam omogoča rekonstrukcijo gostote iglic terminalnega poganjka in posledično analizo številnih parametrov, vezanih na iglice in zračno polucijo.Z metodo pinning je mogoče slediti intraanualno dinamiko debelinske rasti drevesa na celičnem nivoju in nadalje raziskati vpliv klimatskih dejavnikov na kambijevo aktivnost.
- Published
- 2016
21. Geokemična in mineraloška karakterizacija vrtine iz visokega barja Šijec
- Author
-
Horvat, Jurij and Šmuc, Andrej
- Subjects
udc:55 ,visoko barje ,žganje ,Pokljuka ,Šijec ,barjanski sedimenti ,rentgenske analize ,vrtine - Abstract
Z analizo barjanskih sedimentnih vzorcev iz barja Šijec, ki so bili odvzeti iz 7 m globoke vrtine, smo poskušali ugotoviti mineralno sestavo anorganskega materiala, njegov izvor ter tip sedimentacije, ki je potekal za časa odlaganja analiziranega odseka. V ta namen sem pripravili 37 vzorcev. Analizirani vzorci izhajajo iz globine 588-711 cm in predstavljajo odsek, v katerem delež anorganskega materiala močno naraste. Zgornja polovica vzorcev je bila sežgana, na drugi polovici vzorcev pa smo skupaj s pepelom iz prve polovice opravili še rentgenske analize. Rezultati žganja kažejo, da po naglem začetnem povišanju organskega deleža, ta z globino vztrajno upada, in to vse do količinske prevlade anorganske komponente, ki se dovrši pri zadnjih dveh žganih vzorcih iz globine 648 in 652 cm. Iz rezultatov rentgenskih analiz je razvidno, da v vzorcih prevladuje kremen, vsebujejo pa še glinene minerale, sljude, plagioklaze in karbonatne minerale, ki se pojavijo v vzorcih iz globlje polovice analiziranega intervala. Na podlagi rezultatov žganja sklepam, da predstavlja analiziran odsek prehod iz pretežno minerogene (jezerske) sedimentacije v organsko sedimentacijo, značilno za barja. Pri primerjavi mineralne sestave vzorcev iz analiziranega segmenta vrtine s sestavo okolnih kamnin sem ugotovil, da se večina anorganskega materiala pojavi v neposredni okolici barja in tako vir za večino jezerskega materiala predstavljajo kamnine iz povodja barja. deep borehole core, we tried to determine the mineral composition, origin of the material and the type of sedimentation that took place during the deposition of the analyzed section. To this purpose i prepared 37 core samples. The analyzed samples were taken from a depth of 588 to 711 cm and represent the section with the steep increase in the amount of inorganic material. In order to determine the proportion of loss on ignition the upper half of the samples had to be burned. After that we subjected the ashes, together with the lower half of the samples to X-ray analysis. The results of the Loss on Ignition measurements (figure 1) show that after an initial increase in the amount of organic material, the latter steadily declines with depth until the quantitative dominance of the inorganic component takes place, which is apparent in the last two samples from the depth of 648 and 652 cm. From this we can conclude that the analyzed section of the borehole core represents a transitional phase from inorganic (lacustrine) sedimentation to organic sedimentation, characteristic of a mire. The X-ray diffraction data (figure 2) show that quartz is the most abundant of the minerals present in the samples, the samples also contain clay minerals, micas, plagioclase and carbonates that appear only in the lower half of the analyzed interval. Through the comparison of the mineral composition from the samples with that of the surrounding rock formations i found that most of the inorganic material appears in the nearby environment of the bog, from that we conclude that the bulk of the material originated from the bogs watershed.
- Published
- 2015
22. Prepoznavanje kraških kotanj na podlagi digitalnega modela višin
- Author
-
Obu, Jaroslav and Krevs, Marko
- Subjects
krasoslovje ,GIS ,geografske diplome ,diplomska dela ,udc:911.2:551.44(497.4)(043.2) ,geografska metodologija ,geomorfometrija ,fizična geografija ,Suha krajina ,kraške kotanje ,digitalni model višin ,Pokljuka ,Kras ,geomorfološko kartiranje ,Slovenija ,Notranjsko podolje ,Matarsko podolje - Published
- 2014
23. Naravno pomlajevanje subalpinskega smrekovega gozda na Pokljuki
- Author
-
Pisek, Rok and Diaci, Jurij
- Subjects
pobočje ,naravna obnova ,udc:630 ,ekološki dejavnik ,visoka planota ,sončno obsevanje ,Pokljuka ,subalpinski smrekov gozd ,mrazišče - Published
- 2014
24. Vpliv okoljskih dejavnikov na biotsko raznovrstnost pokljuških barjanskih smrekovij
- Author
-
Lado Kutnar and Gaberščik, Alenka
- Subjects
rastišče ,Picea abies ,tla ,biotska pestrost ,rast smreke ,dendrokronologija ,Sphagno-Piceetum ,Pokljuka ,udc:556.56:581.5(497.4 Pokljuka)(043.3) ,hidrologija ,DCA ordinacija ,fitoindikacija ,prehranske razmere ,vegetacija ,smrekovo barje - Abstract
Delo obravnava t.i. smrekova barja na pokljuški planoti, ki poleg pravih visokih barij prav tako sodijo med šotna barja. To so barja, ki jim daje smreka (Picea abies (L.) Karst.) najmočnejši pečat. Zanje sta značilna izrazita mozaična zgradba in prehodni značaj. Barja in njihova obrobja smo s klastrsko analizo fitocenoloških popisov uvrstili v več skupin, ki pripadajo različnim sintaksonom: Pino mugi-Sphagnetum, Sphagno-Caricetum rostratae, Sphagno girgensohnii-Piceetum var. geogr. Carex brizoides, Rhytidiadelpho lorei-Piceetum. Posamezne vegetacijske skupine predstavljajo tudi prehode med jasno opredeljenimi sintaksoni. Poleg podobne vegetacijske zgradbe so za opredeljene skupine značilne tudi specifične pedološke, hidrološke ter prehranske in rastne razmere smreke, kar potrjuje indikacijsko vrednost vegetacije. Največjo rastlinsko vrstno pestrost smo ugotovili na barjih, poraščenih s prevladujočo traviščno vegetacijo, in njihovih prehodih v obrobnismrekov gozd na avtomorfnih tleh. Za proučevana barja in njihova obrobja so značilne heterogene talne razmere, ki se kažejo v večjem številu opredeljenih talnih tipov in nižjih pedosistematskih enot. Zaradi izrazitih razlik se vegetacijske skupine razvrščajo predvsem po gradientih vlažnosti in reakcije tal, vsebnosti celokupnega C in C/N razmerja tal. Skupine se očitno razlikujejo tudi po povprečni vsebnosti izmenljivih kationov Ca2+, H+ in Al3+,stopnji nasičenosti tal z bazami ter KIK tal. Tudi vsebnosti N in Ca v enoletnih smrekovih iglicah kažejo na povsem različne prehranske razmere po opredeljenih vegetacijskih skupinah. Izbrane smreke na barjih in izven njih sebistveno ne razlikujejo v starosti dreves, medtem ko smo med njimi ugotoviliznačilne razlike v višini, premeru in povprečni širini branik. Dendrokronološke analize so za večino barij pokazale nestabilno rast smrek v juvenilni fazi, kar kaže na njihovo intenzivno tekmovanje za prostor in hranila. Smrekova barja zaradi pestrih florističnih, vegetacijskih in rastiščnih razmer v veliki meri prispevajo k biotski raznolikosti gozdnatega prostora na Pokljuki. This thesis focuses on the so-called spruce mires of the Pokljuka plateau, which like true-raised bogs can also be classified as peat bogs. The characteristics of these mires come mainly from the presence of spruce trees (Picea abies (L.) Karst). The features of the mires include a distinctively mosaic structure and mixed character. By using cluster analysis of the phytosociological relevés, we have classified the mires and their edges into several groups that belong to different syntaxa: Pino mugi-Sphagnetum, Sphagno-Caricetum rostratae, Sphagno girgensohnii-Piceetum var. geogr. Carex brizoides, Rhytidiadelpho lorei-Piceetum. Individual vegetation groups also mark the transitions between clearly defined syntaxa. Apart from a similar vegetation structure, the defined groups also have specific pedologic, hydrologic, nutritional and growth conditions of the spruce, which emphasises the indicative value of the vegetation. We found the greatest diversity of plant species on the mires covered predominantly with sedge fen vegetation andat their transitions into the spruce-forest margins on the automorphic soil. The characteristics of the investigated mires and their margins are the heterogenic soil conditions which are represented by a larger number of defined soil types and lower pedosystematic units. Because of significant differences, the vegetation groups are classified mainly according to the levels of soil humidity, the pH of the soil, the amount of total carbon and the C/N ratio of the soil. The groups are, apparently, also different according to their average quantities of Ca2+, H+ and Al3+ exchangeable cations as well as the base saturation degree and the cation exchange capacityof the soil (CEC). In addition, the amount of N and Ca in one-year-oldspruce needles indicates the completely different nutritional conditions of particular vegetation groups. The selected spruce trees from themires and areas around them are not essentially different in terms of theirage, however, we have discovered characteristic differences in terms of height, diameter and the average tree-ring width. For most of the mires, dendrochronological analyses have shown unstable growth of the spruce during their juvenile phase, which indicates the intensive competition for space and mineral nutrients. Because of a variety of their floristic, vegetational and growth conditions, the spruce mires contribute significantly to the biodiversity of the forested area on Pokljuka.
- Published
- 2014
25. Analiza časov pri sečnji in izdelavi na primeru končne sečnje iglavcev GGE Pokljuka
- Author
-
Novak, Mitja and Krč, Janez
- Subjects
sečnja iglavcev ,GG Bled ,Pokljuka ,neproduktivni čas ,učinki ,udc:630*3(043.2)=163.6 ,študija dela ,produktivni čas - Abstract
V diplomski nalogi smo analizirali produktivni, neproduktivni ter dodatni čas pri končni sečnji in izdelavi iglavcev. Na izbranem sečišču na Pokljuki smo opravili študijo časa in smo 10 dni snemali sliko delovnika sekača. Ocenjevalismo tudi terenske in sestojne razmere, obenem pa smo sekaču merili tudi dnevne učinke. Ugotavljali in analizirali smo vzroke za razlike med posnetimi in izračunanimi časi po veljavnih normativih. Snemanje je potekalo vdveh delovnih poljih, vendar ste si bili premalo različni, da bi lahko dokazali, da so terenske in sestojne razlike bistveno vplivale na delež produktivnega in neproduktivnega časa. Delež produktivnega časa je bil 61,92%,delež neproduktivnega časa pa 38,08%.Sekač je v desetih dneh posekal inizdelal224 m3 iglavcev, povprečno torej 22,4 m3na dan in za več kot 100% presegel po normativu predvidene učinke.Za m3je tako porabil 15,65 minute. Rezultati so pokazali, da so razlike med državnimi normativi in dejanskimi učinki pri sečnji in izdelavi velike. The diploma paper deals with the analysis of productive, unproductive and additional time by the final felling and production of conifers. On a chosen intersection in Pokljuka a study of time was made and a work process of a forest worker was being recorded for ten days. Field conditions were being estimated and daily effects on the forest worker were being measured. The reasons for differences between the recorded and calculated time were being assessed and analysed with regard to standard times. The recording took place in two separate working fields, but they were not different enough to show that the change in field essentially contributed to the share of productive and unproductive time. The share of productive time was 61, 26 %, while the share od unproductive time was 38,74%. The forest worker cut 224 m3 of conifers in 10 days, on average therefore 22,4 m3 daily. It also overfulfilledthe daily norm for more than 100%, mostly on account of very thick trees and spent 15, 82 minutes on a m3. We proved that there are huge differences between state standard times and the actual effects by felling andprosessing.
- Published
- 2014
26. Razvoj gozdnih sestojev na raziskovalnih ploskvah v subalpskem smrekovem gozdu na Pokljuki
- Author
-
Kalajžič, Žiga and Hladnik, David
- Subjects
Picea abies ,udc:630*22:630*52+630*17(043.2)=163.6 ,smreka ,Pokljuka ,debelinski prirastek ,osutost krošenj ,zgradba sestoja - Abstract
Leta 2007 smo ponovno izmerili drevesa na dveh raziskovalnih ploskvah na Pokljuki, ki so jih postavili v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsakemu drevesu smo izmerili prsni premer in ocenili razvojno težnjo, vitalnost, dolžino krošnje, poškodbe ter osutost krošenj. Na ploskvah smo izmerili tudi količino odmrlega lesa. Lesna zaloga na ploskvah je višja za 1/5 od povprečja v rastiščnogojitvenih razredih subalpinska smrekovja in smrekovja mrazišč v prisojnih legah. Na ploskvi 40 je zgradba sestoja enomernain se ni spremenila od prvega merjenja. Zgradba sestoja na ploskvi 70 se je v zadnjih petdesetih letih spremenila iz raznomerne v enomerno. Poškodbe vplivajo na vitalnost dreves. Mehanske poškodbe, osutost in dolžina krošnje močno vplivajo na debelinski prirastek. In 2007 we have repeated the measurement of trees on two research plots on Pokljuka, which were established in early fifthies of the previous century. We have measured diameters of trees and assessed their development tendency, tree vitality, crown lenght, crown defoliation and damages. On research plots we have also measured the quantity of dead wood. Growing stock on plots is 20 % higher than the average in the same forest management class in the Pokljuka forest management unit. On a research plot number 40 the composition of the stand remains uniform since the first measurement. The composition of the stand on a research plot number 70 has changed from uneven-aged to uniform. Damages on trees are effecting vitality. Damages, defoliation and crown lenght have an influence on the intensity of the diameter increment.
- Published
- 2014
27. Zgradba gozda na prehodu v visoko barje
- Author
-
Jan, Damjan and Kotar, Marijan
- Subjects
Jelovica ,udc:630 ,zgradba gozda ,Pokljuka ,visoka barja - Published
- 2014
28. Razvoj gozdnih sestojev na raziskovalnih ploskvah v predalpskih jelovo-bukovih gozdovih na Pokljuki
- Author
-
Borkovič, Danijel and Hladnik, David
- Subjects
Picea abies ,udc:630 ,smreka ,vzorčne ploskve ,Pokljuka ,osutost krošenj ,debelinski prirastek ,jelka ,zgradba sestojev ,Abies alba - Abstract
Leta 2007 smo ponovili meritve na dveh raziskovalnih ploskvah na Pokljuki, obeploskvi sta veliki 1 ha, v razvojni fazi starejšega debeljaka. Na podlagi podatkov o zaporednih merjenjih dreves smo ocenili razvoj gozdnih sestojev na obeh ploskvah. Izmerili smo premere in višine dreves ter ocenili njihove kakovostne znake. Lesne zaloge so visoke, na prvi ploskvi znaša 794,6 m3/ha, na drugi pa 825,7 m3/ha. Zgradba sestoja je v zadnjih petdesetih letih ostala enomerna. Na obeh ploskvah najbolj priraščajo najdebelejša drevesa, in sicer okrog 3 mm na leto. Poškodbe vplivajo na vitalnost dreves. Osutost, socialni položaj ter dolžina krošnje vplivajo na debelinski prirastek. Stopnje osutostise po slojih razlikujejo. Povprečna osutost pri jelki je 5 % manjša kot pri smreki. In 2007 we repeated the measurements on two research plots on Pokljuka plateau, both measuring 1 ha, in the timber-phase of development. Based on thedata of successive tree measurements, we assessed the forest stand development on both plots. We measured the diameters and heights of the trees and evaluated their quality features. The growing stock is high, amounting to 794,6 m3/ha on the first plot and 825,7 m3/ha on the second. During the last 50 years, the structure of the stand remained even-aged. On both plots, the trees with the largest diameter have the highest increment, namely about 3 mm per year. Damages affect the tree vitality. Defoliation, social position and crown length affect the diameter increments. The degree of defoliation varies according to layers. The average defoliation of fir is 5% lower than that of spruce.
- Published
- 2014
29. Zgodovina ceste Krnica - Mrzli studenec
- Author
-
Jan, Gregor and Potočnik, Igor
- Subjects
raba ,rekonstrukcija ,udc:630 ,cesta ,Pokljuka ,gradnja - Published
- 2014
30. Razvoj gozdnih sestojev na raziskovalnih ploskvah v alpskem gozdu smreke na Pokljuki
- Author
-
Porenta, Gašper and Hladnik, David
- Subjects
gozdni sestoji ,osutost krošnje ,Picea abies ,smreka ,vzorčne ploskve ,razvoj gozdnih sestojev ,lesna zaloga ,Pokljuka ,udc:630*22:630*17:630*61:630*48+630*52(043.2)=163.6 ,debelinski prirastek ,zgradba sestojev - Abstract
V mesecu juniju leta 2008 smo na dveh raziskovalnih ploskvah na Pokljuki izvedli izmero dreves, da bi dopolnili analizo razvoja sestojev na ploskvah. Vsem drevesom na dveh raziskovalnih ploskvah smo izmerili premer, kakovostne znake, naključno izbranim pa tudi višino. Prva merjenja na dveh ploskvah so bila izvedena v letih 1949 in 1963. Raziskovalni ploskvi sta bili veliki 1 ha in 0,8 ha in pripadata razvojni fazi starejšega in mlajšega smrekovega debeljaka. Lesna zaloga je visoka, na prvi raziskovalni ploskvi znaša 737,8 m3/ha, na drugi pa 1028,6 m3/ha. Zgradba sestojev se v zadnjih desetletjih ni spremenila in ostaja enomerna. Osutost iglic in dolžina krošnje dreves vplivata na debelinski prirastek. Glavni nosilec prirastka so najdebelejša drevesa. Glede na sloj, ki ga drevesa zasedajo, se spreminja dolžina krošenj, stopnja osutosti in vitalnost. Na vitalnost dreves pa vplivajo tudi poškodbe debla. In June 2008 we have carried out the measurements on two research plots on Pokljuka in order to complement the analysis of the forest stand development on research plots. We have measured diameters of trees, their quality signs and on for randomly chosen trees also the height. The first measurements on these two plots were carried out in years 1949 and 1963. The size of each plot was 1 and 0,8 hectares. They belong to the older and younger spruce largetimber stand stage of development. The growing stock is on a high level: on the first research plot it amounts to 737,8 m3/ha and on the second one 823,1 m3/ha. The composition of the stands did not change in the last 50 years, it still remains even-aged and uniform forest structure. As expected the defoliation and lenght of crown have had an influence on the intensity ofthe diameter increment. The main carriers of the diameter increment are the thickest trees. The lenght of crown, the degree of defoliation and vitality differ according to social status.Vitality of trees has also been effected by the damages.
- Published
- 2014
31. Okoljevarstveni problemi in sonaravni razvoj turizma na Pokljuki
- Author
-
Žemva, Katja and Plut, Dušan
- Subjects
varstvo okolja ,turistična geografija ,Pokljuka ,regionalni razvoj ,Slovenija ,udc:911.3:338.483(497.4Pokljuka)(043.2) ,družbena geografija ,geografske diplome ,diplomska dela ,rekreacija ,sonaravni razvoj - Published
- 2014
32. Uporabnost različnih rastnih parametrov navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) za študij odziva dreves na klimo
- Author
-
Levanič, Tom, Jalkanen, Risto, Gričar, Jožica, Gagen, M., and Oven, Primož
- Subjects
dendroecology ,navadna smreka ,Picea abies ,metoda pinning ,Norway spruce ,multiproxy analysis ,metoda sledi iglic ,Pokljuka ,dendroekologija ,udc:630*56(497.12*02 Pokljuka)(045)=20 ,pinning ,multiproksistična analiza ,needle trace method - Abstract
In the paper, potential analysis of various growth parameters of Norway spruceare introduced at the macro and micro levels. Dendroecological measurements give information as to xylem growth ring widths, their density and content of stable isotopes in the xylem growth rings. Needle trace method of the terminal annual shoot allows retrospective view into needle density ofthe terminal annual shoot and consequently reconstruction of the several parameters linked to the needles and air pollution. Using pinning method, it is possible to follow intra-annual dynamics of the radial growth of trees at the cellular level and furthermore investigate the effect of climatic factorson cambial activity. V prispevku so predstavljene možnosti analize različnih rastnih parametrov navadne smreke na makro in mikro nivoju. Dendroekološke meritve nam dajo informacijo o širinah branik, gostotah branik in vsebnosti stabilnih izotopov ogljika v njih na nivoju branike ter jih retrospektivno povezati z različnimi okoljskimi informacijami. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkanam omogoča rekonstrukcijo gostote iglic terminalnega poganjka in posledično analizo številnih parametrov, vezanih na iglice in zračno polucijo.Z metodo pinning je mogoče slediti intraanualno dinamiko debelinske rasti drevesa na celičnem nivoju in nadalje raziskati vpliv klimatskih dejavnikov na kambijevo aktivnost.
- Published
- 2006
33. Windthrow factors - a case study on Pokljuka
- Author
-
Ogris, Nikica, Džeroski, Sašo, and Jurc, Maja
- Subjects
forest protection ,Picea abies ,root rot ,rdeča trohnoba ,dejavniki vetroloma ,vetrolom ,windthrow ,veter ,Heterobasidion sp ,Pokljuka ,wind ,FORESTRY ,udc:630*421.2--01(497.12*02 Pokljuka)(045)=20 ,factors of windthrow - Abstract
This paper presents a case study in windthrow. The case study area was 1.7 ha of two forest gaps on the Pokljuka plateau, Slovenia, where strong wind had blown down 44 trees. An additional 44 standing trees closest to the fallen trees were used as a control group for comparative purposes. The following variables were measured for fallen trees: breast diameter, height, crown diameter and height as well, the number and diameter of roots, the volume of the root system, and root rot. Standing trees were measured for breast diameter, height, crown diameter and height, and the number and diameter of roots. The data were analysed using the machine learning methods in the Weka computer program. The most important factors of windthrow in the case study area were: storm wind (speed above 17 m/s), wet shallow soil, and the edges ofthe forest gaps. The results of the case study show that breast diameter, tree height and the presence of root rot can be classified as windthrow factors. V raziskavi smo izdelali študijo primera vetroloma, ki je zajemala dve vrzeli,veliki 1,7 ha. V vrzelih je viharen veter podrl 44 dreves. Za primerjavo smo vzeli še 44 najbližjih stoječih dreves. Podrtim drevesom smo izmerili prsni premer, višino, širino in višino krošnje, število in debelino korenin, izračunali volumen koreninskega sistema ter vzeli izvrtek, s katerim smo ugotavljali trohnobo. Najbližje stoječim drevesom smo izmerili prsni premer, višino, širino in višino krošnje, število in debelino korenin. Analizopodatkov smo poleg statističnih obdelav izvedli tudi z metodami strojnega učenja v računalniškem programu Weka. Najpomembnejši dejavniki za podrtje dreves na mestu študije primera so bili: viharen veter (hitrost nad 17m/s), razmočena in plitva tla ter gozdni rob vrzeli. Rezultati raziskave so pokazali, da so pomembno vplivali k podrtju dreves tudi prsni premer, višina dreves in trohnoba.
- Published
- 2004
34. Pestrost tipov ektomikorize v smrekovem sestoju na Pokljuki
- Author
-
Vilhar, Urša, Smolej, Igor, Trošt Sedej, Tadeja, Lado Kutnar, and Kraigher, Hojka
- Subjects
natural regeneration ,ektomikoriza ,navadna smreka ,udc:630*114.7(497.12*02 Pokljuka)(045) ,tipi ektomikorize ,ectomycorrhizae ,types of ectomycorrhizae ,Norway spruce ,Pokljuka ,mycorrhiza ,forest ecology ,FORESTRY ,naravno pomlajevanje - Abstract
Types of ectomycorrhizae were studied in soil cores from a young regeneration center in an autochthonous Norway spruce stand on Pokljuka (Triglav National Park, 1200 m.a.s.l.). Soil cores of equal volume (274 ml, 0 - 18 cm deep) weretaken from 33 sampling plots. In the samples all the roots were counted and types of ectomycorrhizae briefly characterized. From these data diversity indices (species diversity (d) and Shannon- Weaver index of diversity (H)) were calculated. Interactions among mycorrhizae, light regime and survival of spruce seedlings were studied. Out of about 50,000 root tips approximately 1 %were non-mycorrhizal, 63 % were old unviable mycorrhizae and 36 % were identifiable ectomycorrhizal root tips, forming 27 different types of ectomycorrhizae. Sixteen types of ectomycorrhizae were briefly characterized. The Shannon diversity index for types of ectomycorrhizae was high (3.13) with respect to the above-ground diversity of vegetation (1.7). The direct site factor was shown to be negatively correlated to ~Piceirhiza cornuta. The diffuse site factor was negatively correlated to Cortinarius sp. (obtusus type) and positively correlated to Inocybe sp. The ground vegetation cover waspositively correlated to Piceirhiza gelatinosa and the total vegetation cover to Elaphomyces sp. V majhni vrzeli domnevno avtohtonega smrekovega sestoja na Pokljuki (Triglavski narodni park) smo proučevali tipe ektomikorize na smreki. Vzorce tal smo jemali na 33. zvezdasto razporejenih vzorčnih ploskvicah s sondo prostornine 274 ml iz globine 0-18 cm. Iz vsakega vzorca smo izločili vse koreninice smreke, jih prešteli, ter na kratko opisali prisotni tip ektomikorize. Izračunali smo Indeks bogastva vrst (d) in Shannonov indeks pestrosti (H). Zanimal nas je vpliv ekoloških dejavnikov (svetlobnih razmer, naravnega pomlajevanja, zastiranja vegetacije) na porazdelitev tipov ektomikorize. Od skupno 50.000 korenin smreke je bilo približno 1 % nemikoriznih, 63 % je bilo nedoločljivih, pretežno starih tipov ektomikorize ter 36 % določljivih ektomikoriznih korenin, ki so skupaj tvorile 27 tipov ektomikorize. Predstavljenih je 16 kratkih opisov za do sedaj neopisane tipe ektomikorize. Shannonov indeks pestrosti za tipe ektomikorize (3,13) je visok glede na pestrost vegetacije (1,7). Ugotovili smo negativno korelacijo direktnega sončnega sevanja s tipom ~Piceirhiza cornuta. Difuzno sončno sevanje je v negativni odvisnosti s tipom Cortinarius sp. (obtusus tip) in v pozitivni odvisnosti s tipom Inocybe sp.. Zastiranje pritalne vegetacije je v pozitivni odvisnosti s tipom Piceirhiza gelatinosa, skupno zastiranje vegetacije pa je v pozitivni odvisnosti s tipom Elaphomyces sp.
Catalog
Discovery Service for Jio Institute Digital Library
For full access to our library's resources, please sign in.